Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Allen, Russell & Lande, Jorn
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Trajanje: 50:15
Ocena: 4/5
Je sploh smiselno izgubljati besede o četrtem studijskem albumu skupnega projekta dveh najimenitnejših hard rock in heavy metal vokalistov nove generacije Russella Allena (Symhony X, Adrenaline Mob) in Jorna Landeja (Jorn, ex-Masterplan, ex-The Snakes, ex-Ark,,…)? Da. Ker je novi izdelek znova polno prevzeten in vrhunski. Preveriti je bilo torej treba formo obeh vokalistov ter pretehtati koliko je sprememb v osnovni glasbeni usmeritvi, ki je bila že podana s trilogijo predhodnih treh albumov projekta.
Glede na pretekla dela prinaša novi album »The Great Divide« zaznaven odklon v glasbeni usmeritvi. Nikakor ne kritičen, a zaznaven. Preprosto. Allen in Lande sta izbrala za svojega osnovnega in prvega sodelavca izkušenega finskega glasbenega genija in deloholika Tima Tolkkija, ustanovitelja znamenitih finskih powermetalcev Stratovarius. Prav Tolkki je tisti jeziček na tehtnici, ki s svojo glasbeno percepcijo prinaša prepomembno spremembo in pravšnjo osvežitev sicer definirane glasbene špure projekta. Tolkkijev predhodnik Magnus Karlsson (Primal Fear, Starbreaker, Last Tribe, solo) je v tem oziru težko zamenljiva figura. Je namreč en tistih legionarjev (izjemno plodovitih in pronicljivih komponistov ter aranžerjev), ki so spisali v karieri mnogoterim izvajalcem, kot med njimi tudi npr. Magnum vokalistu Bobu Catleyu, kup odličnih studijskih plošč. Tolkki je veliki veteran in glasbeni guru! Je multininstrumentalist, baročno okrancljani kitarist Malmsteenove šole, ki ob vrlinah producenta, slovi tudi po svoji pretanjeni žilici komponiranja. Je izredno močan »skladbopisec«. Zato je pravzaprav izmed razpoložljivih evropskih (one man band) orožij najpriročnejša rešitev ta hip.
Tolkki je mislil na vse. Delo je opravil vrhunsko, čeprav pričakovano in preverjeno. Prepakiral je nekaj svoji starih motivskih »štosev«, a ti v kombinaciji z vokalistoma, kot sta Lande in Allen, drugače funkcionirajo, kot to velja za običajen izrazni domet Tolkkijeih tipskih studijskih produktov. To je zelo dobro. Timo Tolkki je na »The Great Divide« ustvaril izjemno zgoščeno zvočno sliko, podprl ritmično ogrodje z čvrsto in toplo dinamično kuliso čvrstega udarnega kitarskega fraziranja, ki jo podkrepil z aranžmaji orkestralno simfoničnih elementov, celo programskimi zvočnimi zankami, kar je njegova prepoznana odlika podana na njegovih preteklih studijskih delih. Vse je zabelil z občutkom temačnosti drama teater momenta, kar je Tolkki, kot ena najpomembnejših figur na polju evropskega povwer metala, prenesel na album seveda iz metalskih vod. Album nosi kar nekaj fraz, podprtih s tipskimi ritemskimi ključi (Dram About Tomorrow), ki bi brez težav lahko učinkovito funkcionirali pri Stratovarius ali katerem od Tolkkijevih glasbenih projektov (Avalon, Revolution Reneissance) . Tolkki je seveda poskrbel, kot izkušeni mojster, poskrbel tudi za učinkovito razgibavanje mid-eight pasaž, kjer je odbrencljal nekaj skrajno ošiljenih kitarskih solaž. Ta mož natanko ve, kje in kako kontrastirati točke v skladbah, da to dejstvo vseskozi zagotavlja izredno nabritost razpoloženjskih stanj in dinamično valovanje teh vzdušij.
Lande in Allen »odbrusita« svoje vokalne linije v enakih registrih. Obema vokalistom ustreza enaka temeljna uglasitev. Zato se odlično dopolnjujeta, prav tako pa lahko v tem rangu razvijata skozi vokalni eksekuciji največjo moč. Ohranjata izjemno izrazno eksplozivnost, ločita se znova po vsebnosti grlene raskavosti, medtem ko sta si v čistem pristopu barvno zbližana. Allen poje za razliko od njegovega izrazito agresivnega pristopa pri Sympony X večinoma s strogo čisto melodično vokalno držo, kot je pel denimo nekoč na starejših Symphony X albumih tipa »V (The New Mithology Suite)« (2000), medtem ko vzdržuje njegov kolega Jorn Lande izrazito raskavo vokalno držo, kar je njegov običajni standard studijskih del zasedbe Jorn. Oba vokalista znova izražata izredno pripadnost navdahnjenosti nad likom in delom njegove svetosti Ronnie James Diu. Na slehernem koraku albuma. Izbira favoritov je na vaši strani. Seveda pa morate biti v prvi vrsti ljubitelji velike estetike pretanjene hoje po tanki navidezni črti med prvinami klasičnega heavy metela in melodičnorockovskega pompa , konkretno obteženim s simfoničnimi elementi, čeprav gre v osnovi za (v iztržku decibelov) za izrzaito navit hard rock album, embalažiran s svojo prepoznavno recepturo. Lady Of Winter (ne to ni priredba zasedbe Crimson Glory!) poseduje enega najmočnejših refrenov na albumu, v tme ne zaostajajo nikakor odlična udarna balada naslovne skladbe albuma ali proti koncu Reaching for the Stars.
Po treh odličnih studijskih albumih, ki sklepajo trilogijo, torej »The Battle« (2005), »The Revenge« (2007) in »The Showdown« (2010), je sprememba glasbene usmeritve z »The Great Divide« nadvse dobrodošla. Tu odigra poglavitno vlogo Timo Tolkki, Russel Allen in Jorn Lande pa seveda dostavljata iz svojih vokalnih zmogljivosti najboljše kar smo od njiju vajeni. Ljubitelji njunih del, bodisi matičnih zasedb, bodisi drugih glasbenih sodelovanj preteklosti, boste obvezno našli tudi v tem albumu mnogo razlogov za veselje ob njegovem uživanju. Prav tako so vzporednice s Stratovarius povem smiselne, a s svojo produkcijsko in motivsko razmeščenostjo ravno prav »dražijo«. V tem elementu dostavljajo občutek, da smo pravzaprav z »The Great Divide« dobili najtrši album kariere projekta Allen/Lande, mestoma zvito in spretno podkovan s Tolkkijevim powermetalstvom. V pravšnjem odmerku.
»The Great Divide« je tudi najmračnejši album izmed štirih, gotovo znova zaradi Tolkkijevega »dotika«. Oba vokalista znova iztržita melodični optimum v vokalnih linijah. Kitice v navezi z refreni znova polnokrvno učinkujejo v stopnjevanju drama teater vzdušja s krešendom v bombastično nasršenih in v melodičnem iztržku hipoma nalezljivih refrenskih napevih. Nekaj refrenskih napevov je melodično silno grabežljivih, kar ni več nikakršna novost, pač pa zadostitev standardom, ki smo jih od tega izjemnega vokalnega dueta pač vajeni. Magija torej sije dalje z nezadržno izvedbeno in komponistično intenziteto.
Zasedba
Jorn Lande – vokal
Russell Allen – vokal
Timo Tolkki – kitara, bas kitara, klaviature, aranžmaji, programiranje
Jami Huovinen – bobni
Produkcija
Timo Tolkki
Seznam skladb
1. Come Dream With Me
2. Down From The Mountain
3. In The Hands Of Time
4. Solid Ground
5. Lady Of Winter
6. Dream About Tomorrow
7. Hymn To The Fallen
8. The Great Divide
9. Reaching For The Stars
10. Bittersweet
