Avtor: Peter Podbrežnik
Datum intervjuja: 26.10.2009
Roine Stolt je osrednja osebnost v povesti švedskega progresivnega rocka. Svetovno priznani kitarist, pevec in komponist je zaslovel kot vodja obeh najuspešnejših švedskih progresivno rockovskih skupin: svoje originalne skupine Kaipa v sedemdesetih in The Flower Kings od devetdesetih let dalje. Njegov prepoznavni kitarski slog je preplet številnih vplivov, predvsem pa je črpal navdih pri kitarskih velemojstrih kot so David Gilmour, Steve Howe in Frank Zappa. Njegova pozitivistična vizija sveta, kateremu vlada lepota (podoben tistemu, kakršnega neguje Yes pevec Jon Andersom), daje njegovi glasbi avro, ki je blizu številnim ljubiteljem progresivnega rocka. S Flower Kingsi je Stolt doživel mednarodno slavo, saj je njegov band, skupaj z Američani Spock’s Beard postal najuspešnejša progresivno rockovska zasedba devetdesetih. Razen tega je bil v svoji karieri stalen član ali sodelavec različnih progresivno rockovskih projektov kot so Transatlantic, The Tangent, Karmakanic in Agents Of Mercy. Ob vsem tem neguje tudi uspešno samostojno kariero, tako da se ga lahko upravičeno imenuje za pravega glasbenega deloholika. V zadnjem času je Roine ponovno aktiven z mednarodno prog rockovsko superskupino Transatlantic, katero poleg njega tvorijo še Neal Morse (ex-Spock’s Beard), Pete Trewavas (Marillion) in Mike Portnoy (Dream Theater). Njihov najnovejši izdelek z naslovom “The Whirlwind” je bil tudi osrednja tema našega intervjuja.
Rockline: Bi nam lahko za začetek povedal nekaj več o samem snemalnem procesu med nastajanjem novega Transatlantic albuma?
Roine: Nedolgo po novem letu sem od Neala Morsea prejel poštno sporočilo v katerem ga je zanimalo, kako gledamo na možnost, da bi se lotili snemanja novega Transatlantic albuma. O mojem odgovoru zdaj seveda ni več potrebno ugibati. Skupaj smo se sestali aprila 2009 ter razgrnili nekatere demo posnetke, katere smo si poslali na skupen naslov. Okrog teh demotov smo nato začeli graditi nov album.
Snemanje je potekalo v Tennesseeju (ZDA) in sicer v majhnem studiu, ki je v lasti Neala Morsea. Poskušali smo ujeti tisto pravo medsebojno harmonijo. Želel sem doživeti kar se da veliko vzhičenost, zato sem garal, da bi uspel ustvariti tovrstno magijo. Skupaj smo se nahajali v isti sobi in postopoma snemali nov album del za delom ter sčasoma znotraj dodajali nove sekcije.
Kolikor je to mogoče poskušam vselej v svoja posneta dela vložiti čim več detajlov in igranja na visoki ravni. Nekateri posnetki so bili seveda kasneje podvrženi dodatni studijski obdelavi (v mojem primeru na Švedskem). S tem albumom sem zelo zadovoljen in prepričan sem, da bo uspel prestati test časa ter s prihajajočimi leti dobiti še na večji veljavi. Vsi smo vanj vložili srce in dušo ter naše kolektivne izkušnje v glasbi. Vzhičeni smo nad kvalitativno stopnjo doseženega rezultata in enako velja za zvočne inženirje ter mešalce zvoka.
Rockline: Lahko poveš nekaj o vsebini besedil, katera se nahajajo na The Whirlwind?
Roine: Nealov lirični prispevek verjetno izvira iz bolj religioznega pogleda z biblijskimi referencami o zračnem vrtincu, toda trudili smo se, da bi bila besedila čim bolj kohezivna s pomočjo tega kar sem napisal jaz in Pete Trewavas. Na koncu je vse skupaj izpadlo zelo dobro. Ideja “zračnega vrtinca” je alegorija na to, kako so naša življenja včasih turbulentna in brez kakega pravega smisla, toda na koncu se vedno znajdemo na nogah in za temnimi oblaki se vedno skriva sonce. Bog ima načrt, toda vedno ne moremo videti razloga za turbulenco znotraj naših življenj.
Rockline: Zakaj je minilo toliko let med zadnjim in novim Transatlantic albumom?
Roine: Mislim, da je bil glavni razlog v tem, da si je Neal želel vzeti odmor na račun nereligiozne glasbe, toda po pretečenih letih sem prepričan, da je uvidel moč in kemijo, ki druži našo četvorko pri ustvarjanju glasbe. Prepričan sem, da se nam Gospod od zgoraj nasmiha in se strinja s tem, da znotraj Transatlantic glasbe ni moč najti nobenega zla.
Rockline: Kakšen je občutek delati s tako posebnimi, talentiranimi in zelo raznoliki glasbeniki?
Roine: Gre preprosto za zelo posebne ljudi z izjemnimi talenti in veliko stopnjo kreativnosti. Tokrat sem bil še posebno očaran nad odličnim bobnanjem Mikea Portnoya. Mislim, da je postal še boljši kot je bil pred desetimi leti.
Rockline: V svoji karieri si sodeloval s številnimi različnimi skupinami in projekti. Katera izmed teh izkušenj je bila zate kot glasbenika najbolj dragocena?
Roine: Pravzaprav je težko reči, ker so bile vse dobre. Delo z The Flower Kings je bilo kakopak eno veliko potovanje, toda tudi aktualno sodelovanje z Agents Of Mercy je bila zelo prijetna izkušnja. Tu sem ponovno dobil priložnost, da sem lahko zaigral s King Crimson bobnarjem Patom Mastelottom pa tudi z novicnem Nadom Sylvanom, fantastičnim pevcem z izjemnim karakterjem. Seveda pa ne smem prezreti vseh treh Transatlantic albumov s tem, da je najnovejši moj najljubši.
Rockline: Kakšni so tvoji prihodnji načrti v sklopu The Flower Kings?
Roine: Torej, za zdaj počivati in začeti s pisanjem novega materiala za album, ki bo nared v prihodnjem letu. Trenutno z The Flower Kings nimam turneje, toda v živo nastopam z Agents Of Mercy,Transatlantic ter Karmakanic, zato sem trenutno zelo srečen. Prav tako sem sodeloval na novi izdaji z naslovom “3rd World Electric”, jazz fusion albumu na katerem smo med drugim sodelovali z bobnarsko ikono Daveom Wecklom iz Chick Corea banda.
Rockline: Slučajno obstaja kakšna možnost vnovičnega sodelovanja s tvojo prvo skupino Kaipa?
Roine: Ne, mislim, da je to poglavje zame zaprto, toda nedavno smo ponovno izdali vse prve tri Kaipa albume iz sedemdesetih v obliki japonskih verzij mini LP-jev z zanimivimi bonus materiali.
Rockline: Lahko v prihodnosti pričakujemo kakšen nov samostojen album?
Roine: Trenutno se pripravljam ustvariti kitarsko usmerjen album. Delno bo šlo za progresivni rock, toda bolj v smeri tega kar ponavadi ustvarjata Jeff Beck in Dave Gilmour, se pravi s poudarkom na melodičnosti in dramatičnosti. Poleg tega kmalu začenjamo s snemanjem drugega Agents Of Mercy albuma.
Rockline: V primeru, da se sprehodimo skozi tvoj celoten ustvarjalni opus, lahko izbereš najljubše albume oziroma tiste, kateri so bili najbolj pomembni za tvojo kariero?
Roine: Moja najljubša The Flower Kings albuma sta “Stardust We Are” in “Unfold The Future”, pri Transatlantic “The Whirlwind” in “Bridge Across Forever”, medtem ko bi pri Kaipi izbral “Inget Nytt Under Solen” ter “Keyholder”. Seveda moram zraven prišteti še Agents Of Mercy prvenec “The Fading Ghosts Of Twilight”. Mislim, da sta bila “Stardust We Are” ter Transatlantic prvenec “SMPTe” najbolj pomembna za mojo kariero.
Rockline: Kaj meniš o sodobni progresivno rockovski sceni?
Roine: Oh, tu so številne dobre zadeve, toda marsikatera zapade v obskurnost zaradi poplave drugorazrednega proga. Moji osebni favoriti med novimi skupinami so Opeth, Ritual, Spiraling in Muse.
Rockline: Kakšne glavne razlike opažaš, če primerjaš glasbeno sceno iz sedemdesetih, ko si začel igrati s Kaipo in danes? Je po tvojem postalo stanje slabše?
Roine: Danes lahko vsakdo posname album na svojem računalniku, kar pomeni, da izide ogromno zadev, ki v sedemdesetih ne bi nikoli izšle, saj si takrat potreboval skupino, ki je dejansko znala igrati in igrati tudi v živo. Zato lahko rečem, da kar se same originalnosti in muzikalnosti tiče, sta bili ti lastnosti v sedemdesetih gotovo na višji ravni.
Rockline: Bi lahko naštel svoje glavne kitarske vplive?
Roine: Moji prvi vplivi so bili Robin Trower, Jimi Hendrix, Peter Green in Duane Allman, ko so prišla zgodnja sedemdeseta pa Allan Holdsworth, Steve Hackett in Bill Connors. V zadnjem času rad prisluhnem kitaristom kot so Derek Trucks, The Edge, Pat Metheny, Guthrie Govan in Mike Landau.
Rockline: Ali bi spremenil karkoli iz svoje preteklosti, če bi dobil priložnost, da lahko potuješ nazaj v času?
Roine: Oh, to bi bilo preveč osebno (smeh), toda kar se tiče glasbe, bi zagotovo veliko, veliko prej prevzel kontrolo nad svojim biznisom in kariero. Moj nasvet mladim glasbenikom je sledeč: ne dopustite, da bi vam glasbene založbe kradle denar in se okoristile na račun vašega trdega dela. V primeru, da imate talent ga nikar ne potratite na podpis kakršnekoli desetletne pogodbe z založbo, samo zato, da bi imeli snemalni sporazum. To so kamenodobne ideje.
Rockline: Gospod Stolt, najlepša hvala za vaše odgovore. V posebno čast mi je bilo, da sem se lahko pogovarjal z vami. Želim vam kar se da veliko magičnih trenutkov.
Roine: Lep pozdrav in hvala, da ste bili pripravljeni na pogovor z mano.
Galerija slik
