ultrašundr MAGIK MARKERS (US, Ecstatic Peace label – od Thurstone Moorea/Sonic Youth)
+
CRAZED FARMERS http://www.crazedfarmers.org/
+
DJ ‘s nite with CRAZED FARMERS
sreda, 6.12.06: CHANNEL ZERO, LJ ob 21h
MAGIK MARKERS:
Magik Markers so nojzerski trio iz ameriške države Connecticut. Svoje hrupno popotovanje so dve ženski, Elisa Ambrogio in Leah Quimbly na kitarah, in bobnar Pete Nolan, pričeli leta 2001. Resda igrajo klasične rockerske inštrumente – kitaro, bas in bobne – samo da kitare niso niti približno uglašene po kakšnem znanem protokolu, pevka in kitaristka Elisa prav rada razbija in z različnimi predmeti nekaj štefnari po svoji kitari (če že ravno ne hodi po njej ali se je loteva s karate udarci), istočasno pa tuli v mikrofon neke popolnoma naključne in improvizirane tekste komadov. O glasbi Magik Markers ne moremo govoriti drugače kot o totalnem uničenju (destroy), poslušalce pa velja opozoriti, da bodo pri vsakem njihovem poslušanju (predvsem pa v živo) izpostavljeni in priče komglomerata distorzij, hrupa, orgazmičnosti in podivjane norosti – kot da bi v mladosti ne poslušali drugega kot Teenage Jesus in Jerks. Do zares pomembnega premika v njihovi glasbeni karieri, do njihovega prvega vzpona in širše prepoznavnosti, pa je prišlo leta 2004, I Trust My Guitar, ko so ogrevali publiko na ameriški turneji Sonic Youth. Svojo prvo ploščo I Trust My Guitar, Etc… (samo na vinilu) so leto dni kasneje izdali pri založbi Ecstatic Peace – kitarista Sonic Youth Thurston Moorea in jo v slabem letu razprodali. Plošča, dolžina skladb sega od 40 sekund do 10 minut, je glasbeno izrazito čvrsta in koherentna (morda je to celo najbolj njihova plošča), zveni pa nekako tako kot da bi jo na skupnem sešnu posneli Scissor Girls in Bardo Pond,. pa se plošča ne v zvočnem ne v vsebinskem smislu ne razlikuje od njihovih prejšnjih bolj demo posnetkov – distorziranje, vreščanje in tuljenje, hreščeči bas, glasno razbijanje po činelah, skratka popoln odklop. Neskončno bobnanje in živčno, skandirajoče, pridigarsko petje dajejo komadom nekakšen postpunkerski ali celo punkerski priokus, razmazani in cvileči zvoki kitar pa vlečejo vse skupaj v rahlo psihadelične vode. Sledilo je kar nekaj odmevnih ameriških in evropskih turnej ter turneja s sorodnimi glasbenimi eksperimentatorji Sunburned Hand of the Man. Letos so pod okriljem založbe Gulcher Records izdali svoj prvi pravi CD A Panegyric To The Things I Do Not Understand , prav tako pa bo pred koncem leta izšla še plošča pri založbi Southern Records. Na plošči A Panegyric To The Things I Do Not Understand Magik Markers ohranjajo vse svoje značilne kvalitete, zvok ostaja isti z vsem truščem, hrupom in konfuzijo, čeprav je hkrati tudi bolj zrel in še bolj domišljen (če lahko o čem takem v njihovem primeru sploh govorimo), energije pa ni v njem prav nič manj. Plošča, tako ta kot tudi vsi njihovi drugi studijski posnetki je po zvoku odbita vsaj toliko kot njihovi živi nastopi, kot je zapisano v eni izmed kritik je plošča A Panegyric To The Things I Do Not Understand odlična za strašiti sosede, ki vas bog vedi zakaj sovražijo in bi vas radi preselili v kakšno drugo občino.
Magik Markers ne navdušujejo z visoko spolirano estetiko, pač pa z glasbeno norostjo in s tem, da veljajo za najbolj živ in nevaren rock bend v tem trenutku. In bolj kot vse drugo, veliko bolj kot noise ali no-wave, je njihova glasba punk, pa ne kot bedna parodija nekdaj še kako živega glasbenega žanra, ki jo je v različnih oblikah in pod različnimi imeni najti na vsakem koraku.
Da pa bo Miklavžev večer še bolj hud in odbit, bodo poskrbeli njihovi predvozači CRAZED FARMERS, ki se bodo takrat – upamo, da samo začasno – zadnjič pojavili s pevcem Žigo.
