Rikard Sjöblom’s Gungfly: Alone Together

0 77

Založba: Insideout Music
Datum izida: 4. 9. 2020
Produkcija:  Rikard Sjöblom
Dolžina: 57.57 min
Zvrst: Progressive Rock
Ocena: 9.0/10


Rikard Sjöblom je švedski glasbenik, ki ga je javnost spoznala zlasti kot šefa progresivnih rockerjev Beardfish. Po seriji zelo kvalitetnih albumih progresivnorockovskega revitalizma, ki je črpal navdih nad žanrskim pionirstvom sedemdesetih let, so Beardfish leta 2016 precej nepričakovano naznanili da se nameravajo upokojiti. Privrženci njihove glasbe so bili takrat precej šokirani. Klub temu pa Rikard Sjöblom ni človek, ki bi kreativni sferi miroval. Priključil se je britanskim progresivnorockovskim imenitnežem Big Big Train, ter zagnal novi projekt Rikard Sjöblom’s Gungfly. Po turnejah z Big Big Train in The Flower Kings (pred slednjimi je Rikard Sjöblom odpiral večere v vlogi samostojnega izvajalca koncertne večerne turneje, je možakar začutil, da je napočil čas za novi Gungfly album.

Tako je Rikard Sjöblom v enem samem letu ustvaril dovolj materiala, da ga izdal kot novi Gungfly album. Naslov »Alone Together« izhaja iz Sjöblomovega notranjega sveta osebne izpovedi. Njegove notranje analize časov, ki jih je preživel in let, ki jih je pustil za seboj. Od malih nog, do danes. Na tej poti je spoznal veliko prijateljev, znancev in nasploh ljudi s katerimi je delil svoje življenjske izkušnje na poti skozi vsakdan. Kot pravi Rikard Sjöblom so nekateri že pokojni, drugi ga tudi še danes spremljajo, spet tretji med njimi, pa so ga spremljali del njegove poti. Za vedno je ostal povezan z njimi, četudi je na svoji pot (vsak) sam.

Brata Petter in Rasmus Diamant, ki na novem Gungly albumu skrbita za bas kitaro in bobne, sta Rikardova stara znanca in glasbena pajdaša. Sjöblom, ki igra na albumu klaviature, bas kitaro in seveda prispeva vse vodilne vokale, ju je na »Alone Together« vpoklical k sodelovanju. Od začetka je gojil vizijo, da bo ta album posnel prav z njima. Album je bil posnet v pretežni meri po vzoru udarnega rock tria, točneje progresivnega rock tria. Podatek, da je album popolnoma analogno zveneč, je v tem primeru, ko naletiš na švedski perfekcionizem zvočnega purizma, skoraj odvečno navajanje.  Pri Rikardu Sjöblomu je fascinantno to, kako je kot glasbenik dosegel skozi leta in skozi plejado ustvarjen avtorske glasbe, izjemno artistično zrelost. Če švedski progresivnorockovski revitalizem rad v zgledovanju posega večkrat preočitno po delih pionirstva progresivnorockovskih ikon Yes (v mislih imam npr. The Flower Kings) pa tudi Genesis, pa je Sjöblom, skozi leta delovanja v Beardfish, in zlasti širjenju obzorij, ki jo danes – ob pridobljenih izkušnjah sodelovanja z multi-facetno progrockovsko senzacijo  Big Big Train -, obsega njegova glasbena vizija, izšel iz tovrstne zgodbe zmagovito. V delih je uspel udejanjiti zborni eklekticizem, kar ga postavlja na posebni piedestal sicer živahnega utripa znotraj skandinavske scene progresivnorockovsega revitalizma.

»Alone Together« je z obema dodatnima skladbama preko ure dolg album, ki fascinira z idejno pronicljivostjo in visoko komponistično prožnostjo. Ob tem je neverjetno, da uspeva Sjöblomu v relativno kratkih časovnih presledkih, ki razmejujejo izdaje novih avtorskih stvaritev, ohranjati tako prepričljiv kreativni naboj.  Že prva skladba predstavi to Sjöblomovo uspešno preskakovanje generičnih preprek, ki te lahko spotikajo, v kolikor je obsesija z navdihovanjem nad izvirnikom pretirana.  Ko smo pri skandinavskem pristopu do tega žanra, je »Alone Together« precej tipsko zveneč skandinavski prog rock album. Nosi tisto »flower« komponento pozitivne naravnanosti in tudi občasne šegavosti. Spomini so zlati in prelepi. Sjöblom to poudarja zlasti v skladbi, »A Treehouse in a Glade«, ko se spominja hiše na drevesu v kateri so se v igri skrivali, kot Indijanci in prežali na mimoprišleke, vse dokler niso nekega dne opazili, da se je drevo pričelo sušiti in so morali hišo z njega hitro odstraniti. Kaj je osnovna razlika tu med švedsko in slovensko mentaliteto v odnosu do narave in zdravega okolja? Da bi Slovenci na propadajočem drevesu hišo pustili nedotaknjeno. Uvodna Traveller je takojšnje izkazilo premoščanja pasti generičnosti v revitalizmu. ŽE samo v tej skaldbi, ki je druga najdaljša in ena najboljših na albumu, Sjöblom razkaže obladovanje zrazličnih slogov soliranja. Prva solaža je frenetična, naefektirana, druga, ki ji sledi, pa je ezopterično cerebralan in doguje navdih Pink Floyd (Gilmour), Camel (Latimer) in Genesis (Hackett). Obenem ž v tje pesmi razkaže Sjöblom, da je izjemno dober vokalni kameleon, ki briljantno variira od pristopa, ki je skorajda »ženski«, do malodane vpitja in vse vmes. Druga skladba dolguje zavoljo nekaj »spotikavosti« in lucidnega stresanja muzikalne zabele, navdih dosežkom Gentle Giant. Gre za najbolj šegavo skladbo albuma po imenu Happy Somewhere In Between. Klavinet, Moog, Hammond, električni klavir. To je le nekaj zvočnih pastel, ki jih kreira ljubitelj Nordovih klaviaur Sjöblom tudi na »Alone Together«. On The Shoulders of Giants nosi spomin na čase najstništva, ko so se vrtele plošče velikanov rockovskega avanturizma, zlasti z uvodnim posvetilom Franku Zappi. Fenomenalna skladba – verjetni vrhunec albuma, ki dostavlja največjo zabelo komponistične razgibanosti in razrahljanosti.

Album drži čvrsto ob sebi poslušalca  in niti za hip ne dolgočasi v smislu, da bi motivne strukture slučajno spominjale druga na drugo. Bile med seboj torej premalo idejno razgibane. Element dinamičnega pleteža raznolikih razpoloženjskih stanj, s tipsko progresivnim učinkom nepričakovanega razvoja dogodkov, je tako absolutno udejanjen. Trio deluje izjemno uigrano. Z izrazito učinkujočo kemijo, je v vsem česar se loteva, v studi torej vseskozi ogret na pravi delavni temperaturi, ki prinaša visoko ekspresivno slikovitost in briljantno tehnično izvedbo.

»Alone Together« je odličen album in tipski predstavnik skandinavskega progresivnorockovskega ekspresionizma. Vsekakor se v zametkih ne presliši niti blagih jazzovskih struktur. A tisto kar najbolj privlači in prijemlje, je dejansko eklekticizem, ki ga uspeva razvijati Sjöblom s tovarišema. Ali je »Alone Together« boljši, ali slabši od obeh Gungfly predhodnikov, pripada striktno vaši presoji. Bistvo pri tem je, da gre preprosto gre za še en izvrsten dosežek Rikarda Sjöbloma, s katerim dokazuje izjemno artistično zrelost in pronicljivost sebi lastnega glasbenega avanturizma, ki se v razvoju še zdaleč ne ustavlja.

Avtor: Aleš Podbrežnik


Seznam skladb:
1. Traveler
2. Happy Somewhere In Between
3. Clean As A Whistle
4. Alone Together
5. From Afar
6. On The Shoulders Of Giants
7. Grove Thoughts (dodatna skladba)
8. Shoulder Variations (dodatna skladba)

Zasedba:
Rikard Sjöblom – vokal, kitara, klaviature
Rasmus Diamant – bas kitara
Petter Diamant – bobni


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki