Riverside : Anno Domini High Definition

0 15

“Upajmo le, da nas bodo Riverside v tem svojem obdobju kreativnega vrha lastne artistične ustvarjalnosti, takole, kot z “Anno Domini High Definition”, razvajali še dolgo časa.”

Založba: Inside Out Music
Datum izida: 15.06.2009
Produkcija: Riverside & Szymon Czech
Dolžina albuma: 44.44 min


Riverside so izredna pridobitev in osvežitev progresivne scene, nasploh v času, ko je zlasti prog metalsko gibanje nekoliko izgubilo na aktualnosti in mu manjka svežih okrepitev, ki bi črpale iz vedra lastnega kreativnega navdiha, kot garantom definiranja unikatne prepoznavnosti. “Anno Domini High Definition” je četrti studijski album skupine Riverside, s katerim fantje odmerjajo nov razvojni korak v sebi lastni in unikatni gravuri glasbenega artizma. Ne le, da enkrat več potrjuje unikat skupine, pač pa dodatno razširja, poglablja in definira njegove obstoječe mejnike ter jih prestavlja na višji kvalitativni nivo ter novo glasbeno formo.

Poljaki gojijo svoj prepoznavni karakter že od samega začetka kariere. Od prvenca. In v začetku so zakoličili s svojim pristopom nekatere zaščitne znamke, ki so prepoznavne za njihov izraz. V prvi vrsti je to vokal, ki nosi sebi lastno barvo, v drugi, nemara še bolj pomembni, pa bogat masivni zvočni zid, ki je garant posebne, mračne in kataklizmične atmosfere, mnogokrat podkrepljen z dodajanjem programskih vzorcev, na duhovit, preprost, iskren obenem pa nadvse eleganten način, ki pa lahko razpihne ta atribut skupine tudi do bizarnih razsežnosti.

Tudi tokrat lahko uživamo v bogato aranžirani in podkrepljeni zvočni plastovitosti same kulise ozadja, ki drži in podpira vokal. Riverside se ob dinamičnem in živem nažiganju, ki ga kreira metalsko riffanje kitare, poslužujejo razgibanja takšnih kitarskih fraz z dodajanjem zvočnih efektov, programskih vzorcev, ki servirajo lahko iluzijo poliritmičnosti, v prvi vrsti pa razširjajo izrazni domet skupine, saj so pomemben kreator dramatičnega vzdušja, visoke intenzitete, ki ne popušča na albumu. V tem aranžiranju je “Anno Domini High Definition” nadgradil predhodne tri albume skupine. Klaviature se mestoma poslužujejo zvoka orgel, ki s harmoničnostjo dodatno zapolnjuje in razširja spekter same zvočne slike albuma.

Pri Riverside ni mimostrela. Vsi gradniki sobivajo na isti valovni dolžini, se odlično sporazumevajo, premeteno barantajo z dinamičnimi preklopi v valovanju bogate, resničnostne atmosfere, kjer vokalna pridiga v tako združenih in medsebojno kompatibilno stkanih instrumentalnih karakteristikah še kako prekleto uspešno oživi. Ta morbidna atmosfera, nabita z melanholijo, ki jo pri Poljskih skupinah načeloma ni težko zaznati, bi morala biti pisana na kožo ljubiteljem kakšnih angleških “žalovalcev” tipa Porcupine Tree na eni strani, ali pa v diametralni paraleli celo skupini kot je Arena (v njeni najtrši produkcijski različici). Seveda je reč zgrajena iz drugega testa, a občutki, ki se rojevajo v poslušalcu, ustvarjajo med skupinama, ustrezne korelacije. Konec koncev šteje le končna vibracija. Ni važen način kako do nje prideš. Glavno je da se zaje pod kožo in prepriča, da je igra to pot resnična.

Na albumu izstopata skladbi Left Out in Hybrid Times. To sta najdaljši skladbi. Njune daljše instrumentalne pasaže sledijo mozaični sestavljanki skladb, kot jasno izluščeni motivski drobci, ki se prilegajo drug z drugim, kot ključ in ključavnica. Tako prevzemajo absolutno pozornost v igri Riverside ravno ti deli skladb, kjer zasedba deluje posebej prepričljivo v svoji veščini mojstrskega stopnjevanja vzdušja skozi nizanja mnogoterih vodilnih motivov. Prelivanje riffovskega nažiganja, ritmičnih obratov, ki se spretno pogajajo na relaciji težjih ritmičnih tekstur s trivialno definiranimi, pestra uporaba klaviatur, ponuja v celokupnem seštevku materijo, ki bo glasbenim gurmanom pisana na kožo in jo bodo lahko mnogo časa uživali ter odstirali z nje “tančice”.

Skupina ustvarja kontraste mnogokrat tako, da zvok orgel postavi v protiutež živemu riffanju kitar, ali pa bolj klasične zvoke klaviatur te programskih vzorcev na delih, kjer kitarsko riffanje izgubi primat, postavlja nasproti našpičeno voluminozni in melodično raziskovalni bas liniji. Hybrid Times je v tem atributu absolutna zmagovalka plošče, nasploh v delu, ko se skupina spogleda z dognanji same “goa trance” glasbe. Vseskozi na meji provociranja, razbijanja ustaljenih okvirjev, postavljanjem novih meja in odkrivanja novih glasbenih obzorij.

Poleg Hight Times deluje nič manj provokativno in edinstveno v svoji naravi srednji instrumentalni del skladbe Egoist Hedonist (definicija slovenskega politika za Anno Domini 2010), kjer skupina ob že omenjenem programskem vzorčenju “trance” branže (v okusni niansi), navrže v enem od motivov napad pihal, ki tako v rokah Riverside znova enkrat več učinkovito razpihujejo dinamiko in držijo poslušalca v napetosti pričakovanja, kaj neki ga čaka v sledečem koščku skladbe. Faktor nepredvidljivosti, po kakršni ljubitelji progresivno zasnovanega metala ali rocka hlepijo, je pri tej plošči fantastično magnificiran in izpostavljen.

Vokal je vživet v verzih. Iz subtilne melanholije, se lahko v trenutku dvigne v obsedeno vreščanje, izstreli iz sebe celo občasni “growl” ter tako naniza mnogotera stanja čustev, ki delujejo v realizmu celo osupljivo. Poglabljajo, pa fantje atmosfero tudi tako, da se vokal poslužuje “echo” zvočnih učinkov.

Še nekaj. Riverside ponujajo sicer navzkrižni dialog med solažo kitar in klaviatur, vendar se držijo pri tem vseskozi zaobljube visokemu vzdušju, ki mu sledijo in v tem ne zmorejo izneveriti. Tako ne boste nikoli priča rafaljiranju z notnimi črtovji, oblikovanih na podlagi visoke glasbeno šolske profiliranosti.

“Anno Domini High Definition” je, kot četrti studijski album zasedbe Riverside, daleč najbolj izzivalen, izrazno najbogatejši, najbolj kompleksno strukturiran album skupine. Obenem navdušuje dejstvo, kako je lahko mogoče definirati v studiu takšno resnično morbidno črnino, ki v centru pozornosti vodi osnovno razpoloženjsko stanje albuma. Ta ponuja rdečo nit, ob vsej zvočni in aranžmajski raznolikosti, kompaktnost, jasno definirano oblikovanost in občutek, da so Riverside dosegli stopnjo artističnega razvoja, kjer je dihanje za “isto stvar” članov ekipe doseglo ustvarjalni zenit. Album, ki ga globoko priporočam, najbolj razvajenim glasbenim recipientom. Upajmo le, da nas bodo Riverside v tem svojem obdobju kreativnega vrha lastne artistične ustvarjalnosti, takole, kot z “Anno Domini High Definition”, razvajali še dolgo časa. Bend, ki ga kar razganja od ogretosti na pravšnjo temperaturo delavnega vzmetenja.

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 10 / 10


Seznam skladb:
1. Hyperactive (5:45)
2. Driven To Destruction (7:06) 
3. Egoist Hedonist (8:56) 
4. Left Out (10:59) 
5. Hybrid Times (11:53) 

Zasedba:
Mariusz Duda – vokal, bas kitara
Piotr Grudziński – kitara
Michal Łapaj – klaviature
Piotr Kozieradzki – bobni

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X