Rob Moratti: Renaissance

0 45

“Novi album je natanko to kar dostavljata omenjena predhodnika. Vse kvalitete ohranja. Moratti je za to priložnost zadržal v studiu enako ekipo glasbenikov, ki so sodelovali že na »Transcendence«.”

Založba: AOR Heaven Records
Datum izida: 21.06.2019
Produkcija: Rob Moratti & Torben Enevoldsen
Dolžina albuma: 45.49 min
Zvrst: AOR
Ocena: 9.0 / 10


Rob Moratti je kanadski vokalist, ki je tu za vse tiste retro-nostalgike, ki ste obtičali z ušesi v osemdesetih, ko je kraljeval na radijskih valovih AOR, se pravi najmehkejša različica rock glasbe križana s produkcijskimi finesami in estetiko aranžiranja takratne retorike pop glasbe.

Moratti je izkušen glasbenik. Skozi kariero se je v devetdesetih kalil znotraj svoje skupine Moratti, se kasneje vključil v kanadsko AOR senzacijo Final Frontier, vskočil v obuvalo vokalista progrockovskih velikanov Saga za album »Human Condition« (s Sago je izdal tudi en koncertni album), da bi se kasneje osredotočil na kariero samostojnega izvajalca. Izvrstna »Victory« (2011) in »Transcendence« (2016), z vmesnim posvetilom velikanom AOR obrti Journey, ki je izšel leta 2015 kot »Tribute to Journey«, nasledi v letošnjem letu torej še novi album »Renaissance«.

Novi album je natanko to kar dostavljata omenjena predhodnika. Vse kvalitete ohranja. Moratti je za to priložnost zadržal v studiu enako ekipo glasbenikov, ki so sodelovali že na »Transcendence«. Vrhunsko ekipo. Ne le, da so kot posamezniki izvrstni glasbeniki, pač pa veljajo tudi za pretanjene komponiste in aranžerje. Na hitro so to: basist Tony Franklin (Blue Murder, The Firm), klaviaturist Fredrik Bergh (Street Talk), kitarist Torben Enevoldsen, sicer  Morattijev kolega iz časov skupnega sodelovanja z Accacia Avenue, pa bobnar Stuart Reid, sicer Morattijev Final Frontier pajdaš.

Dobre tri četrt ure perfekcije AOR revitalizma prinaša tudi novi album. Ugotovitve niso mnogo drugačne, ko primerjaš novi album s predhodnikoma. Neverjetno koliko izvrstnih idej se je nabralo v treh letih po izidu »Transcendence«. Moratti je tudi na novem albumu izjemno visok. In neverjetno je koliko moči razvija tudi v najbolj ekstremno visokih legah, svoje dominantne visoko muzikalične drže. Gre za klasično urjenega vokalista, ki se seveda v navdihu odločno naslanja na lik Journey pevca Stevea Perryja (sploh, ko se dokopljete do baladne Best Of Me), je pa njegova vokalna esenca, ko iščeš primerjave dokaj blizu tisti pokojnega Tony Millsa (Shy, TNT). Aranžmaji so Morattijevemu vokalu več kot pisani na kožo in vokalist dostavlja najboljše kar zna in zmore.  

Energija albuma »Renaissance« je v občem seštevku vedra, pozitivna, bodrilna, refrenski napevi dosegajo atmosferične vrhunce in so fenomenalno izkoriščeni za dvig bombastike oziroma pompoznosti, s čimer je prežet novi album. Produkcija je pravzaprav brezhibna, gradniki zvočne slike sobivajo v izrednem ravnovesju, kar zlasti velja za enakovredne preplet klaviatur in kitarskega fraziranja, ki gradi glavnino zvočne slike oziroma spremljave. Vokal je seveda postavljen v središčno lego in absolutno dominira na albumu. Kar je bistven dodatek, je pretanjeno opremljanje aranžmajev z harmoničnimi napevi, ki dramatizirajo ves pomp teater skozi album. Dejansko je »Renaissance« stilsko bliže west coast AOR pristopu osemdesetih, kot denimo tistemu, kar je v istem času ponujalo britansko otočje ali stara evropska celina.  Torej. Pred nami je deset vrhunsko »položenih« skladb, jurišnic vrhunskega AOR revitalizma, ki v izpiljenosti ne preneha navduševati. Na albumu je kar lep sveženj skladb, ki bi, v kolikor bi se pisala osemdeseta, postali AOR zimzeleni. Kot povedano. Rob Moratti se tudi z novim albumom »Renaissance« predstavlja v svojem absolutnem sijaju. Vokalnem in artističnem.  

avtor: Aleš Podbrežnik


Seznam skladb:
1. You Are The One
2. Let Me Be The One
3. Best of Me
4. Lift You Up
5. Hold On To Love
6. I Let You In
7. It’s Time To Go
8. Many Come Home
9. I Don’t Want To Wait Forever
10. It Hurts To Be I Love

Zasedba:
Rob Moratti – vokal, spremljevalni vokal 
Torben Enevoldsen – kitara, klaviature 
Fredrik Bergh – klaviature
Tony Franklin – bas kitara 
Stuart Reid – bobni, tolkala

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X