Ronnie Atkins: One Shot

0 57

Založba: Frontiers Music Srl.
Datum izida: 12. 3. 2021
Produkcija: Jacob Hansen
Dolžina albuma: 44.50 min
Zvrst: Hard Rock/Melodic Rock
Ocena: 9.0/10


Čudna so pota gospodova. Namesto novega Pretty Maids albuma, je privekal na svet samostojni studijski prvenec Ronniea Atkinsa, sicer pevca te legendarne danske hard in heavy rock zasedbe. Vprašanje se glasi: »Kaj bo s Pretty Maids?« Ali je prihodnost skupine sploh še mogoče razbrati? Atkins je bil namreč leta 2019 diagnoziran z rakom na pljučih. Čeprav se je Ronnie javljal sprva z vzpodbudnimi novicami glede poteka kemoterapije, pa je jeseni 2020 žalostno potrdil, da se je rak znova razbohotil. Ne prav rožnato stanje, v katerem se je znašel danes 57-letni vokalist, je ob pevcu združilo in  aktiviralo celo divizijo njegovih glasbenih sodelavcev in prijateljev, ki so se zbrali ob vokalistu, da mu pomagajo ustvariti njegov prvi solo album.

»One Shot« je album, ki je vsekakor primerljiv z deli Pretty Maids. Ne le zavoljo specifik Aktinskovega petja, pač pa glede na slog pisanja. »One Shot« je vsekakor hard rock album v vsem svojem glasbenem pravoverju, ki pa je obenem bombastično konkretiziran. Tokrat je »nažiganja« manj, prav tako ne moremo govoriti o brisanju mejnikov med trdim rockom in metalom. »One Shot« je strupeno nalezljiv kar se izplena muzikalnosti tiče, obenem pa v vsem pravi hard rock album, čeprav posega po vižah, ki ga (hvaležno) konkretneje odmaknejo od tipskega Pretty Maids albuma.

Zanimivo je da se Atkins tokrat večkrat zadržuje v okolju rabe čistega petja, brez doziranja vokalne eksekucije z raskavim tenom, ki pretežno spremlja njegov pristop na prav vseh Pretty Maids albumih. To je nakazano že takoj na uvodu albuma, ki se odpira, precej mirno če ne kar malo »sramežljivo« s skladbo Real, pa tudi kasneje na album, kot je to npr. v hiper-muzikalni in srednje hitri, atmosferično grabežljivi Frequency of Love. Celo balade, ki so vselej nekakšno nujno zlo hard rock, AOR in melodičnorockovskih albumov, pridejo na albumu »One Shot« kot naročene. Miles Away je skladba baladnih karakteristik, polna koprnenja in melanholije, brez ščepca sladkornih prebitkov. Vokalno je Atkins točno tam kjer mora biti. Preko celega albuma. V novem produkcijskem okolju, ki pravzaprav ni novo – produkcijo je opravil namreč stari dobri Pretty Maids znanec Jacob Hansen, pa je pristop do aranžiranja malo drugačen. Bistveno mehkejši kot pri Pretty Maids. Ob vsekakor čvrstih in jedrih kitarskih frazah, so aranžmaji slikovito izpopolnjeni s poudarjenimi klaviaturami, odličnim izplenom napevov spremljevalnih vokalnih harmonij ter izdatno začinjeni z dodanim programskim vzorčenjem. Tokrat je glavni motor komponiranja in aranžiranja Chris Laney, sicer klaviaturist in ritem kitarist Atkinsovih Pretty Maids, ki ga tokrat, zelo zanimivo, kot posebni gost na klaviaturah dopolnjuje njegov Pretty Maids predhodnik Morten Santanger. Laney je na tem albumu razkazal svoje skladateljske talente, ki so zavidanja vredni. Zato dostavlja album »One Shot« že samo po tej plati odklon od Pretty Maids »kalupa«. Da sorodnost ne bi postala očitna, pa se je tudi Pretty Maids kitarist Ken Hammer zavestno odločil, da ne bo sodeloval na solo albumu svojega Pretty Maids tovariša.

Izjemno širok nabor ekipe glasbenikov, ki je sodelovala na albumu One Shot, je ob Atkinsonovem prepoznavnem vokalu, bistven kreator fascinacij tega izdelka. Serija vrhunskih kitarskih virtuozov in gurujev igranja električne kitare, ki je prispevala svoje kitarske solaže in z njimi perfektno ožigosala ta album, zajema sledeča imena: Pontus Norgren (HammerFall), Kee Marcello (Europe), Oliver Hartmann (Hartmann, Avantasia), John Berg (Paralydium), Chris Laney (Pretty Maids).

V vseh ozirih izjemno dobro skvašen hard rock izdelek. Poseduje izrazito zmes melanholije in pompoznosti tipskih manevrov komponiranja in produkcije zvoka skandinavske šole hard rocka. Točke so vse po vrsti izredno dramatično nasršene, v refrenskih napevih pa dosega ta razpoloženjski drama teater pompozni krešendo. Med refrenskimi napevi odnese na albumu prvo mesto Picture Yourself. A pozor. Tudi ta skladba ponotranja glasbeno materijo, ki je  prej bliže projektu Nordic Union, kot Pretty Maids.

Ronnie Atkins se na albumu »One Shot«, ki je presenetljivo šele njegov prvi samostojni studijski album, predstavlja enkrat več v vsem svojem sijaju polnokrvne vokalne grabežljivosti. Fascinantni vokalist pristopa srčno in strastno na vsakem koraku tega izdelka in upajmo, da to le ni zadnje dejanje njegove kariere. Poezija je to pot izrazito osebno izpovedna, kar je glede na stanje umetnika, povsem logično. 57 let ni prav nobena starost, če veste na kaj namigujem.

Avtor: Aleš Podbrežnik

Seznam skladb:
1. Real
2. Scorpio
3. One Shot
4. Subjugated
5. Frequency Of Love
6. Before The Rise Of An Empire
7. Miles Away
8. Picture Yourself
9. I Prophesize
10. One By One
11. When Dreams Are Not Enough

Zasedba:
Ronnie Atkins – vokal
Chris Laney – ritem & solo kitara, klaviature, spremljevalni vokal
Allan Sørensen – bobni
Morten Sandager – klaviature
Pontus Egberg – bas kitara

Gostujoči glasbeniki:
Anders Ringman – akustična kitara
Pontus Norgren – kitarske solaže
Kee Marcello – kitarske solaže
Oliver Hartmann- kitarske solaže, spremljevalni vokal
John Berg – kitarske solaže
Linnea Vikström Egg – spremljevalni vokal
Björn Strid – spremljevalni vokali


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki