SickBreed: The Joy In Deception

0 123

Samozaložba
Datum izida: 21. 7. 2019
Produkcija: Simon Jovanovič
Dolžina albuma: 31.11 min
Zvrst: Alternative Rock
Ocena: 8.0/10
Kupi album!


SickBreed je ljubljanska zasedba, ki se je dokončno afirmirala nekje v letu 2016, in tako v lanskem juliju povila studijski prvenec »The Joy In Deception«. Gre še za enega izmed glasnikov slovenskega alternativnega rock podtalja, ki diha in živi aktualni čas. Skupina naj bi sprva želela posneti le eno skladbo, pa se je naknadno odločala posneti še več materiala, dokler ni med letoma 2018 in 2019 ustvarila toliko skladb, da se je naposled odločila izdati studijski prvenec.

SickBreed že s prvencem dokazujejo, da gre za skupino, ki udejanja samonikli glasbeni dosje, kar je v iztočnici za mlado skupino, ki mora še stesati in izpiliti slog, zelo nadobudno. Kar poslušalca takoj pritegne, je sesipajoča zvočna abrazija oziroma sveta preproščina »golo slečenih« manevrov zvočnega garažiranja, ki ob prejetju tako serviranega krošeja svete jeze rock’n’roll iskrenosti garantira poslušalcu definitivni lom zobne sklenine.

Trio je ta album posnel po vzoru koncertnega nastopa in uspel ujeti in dostaviti vso živost, ki se je prelila na zvočni nosilec. Bolj iskreno in rudimentarno od tega, kar slišimo v zvoku prvenca zasedbe, skoraj ne gre.

SickBreed so zanimiv glasbeni konglomerat. V uvodni, brezkompromisno grmeči The Human Condition, dostavljajo tudi elemente stoner rocka, zaznavna je celo “sludge” pastela, oboje pa se izredno dobro sporazumeva z izhodiščem alternativne rock nepokorščine tria. Kar prevzame, je neverjetno prodorna vokalna drža, ki karakterno nadvladuje tako fraziranje kot tudi rožljave bas linije in lomastenje bobnov. V nekaterih linijah vodilnih vokalnih melodij uvodne točke izvablja celo nekaj Mastodonovske umazanije, čeprav je karakter teatralne vokalne diziluzije slikovito zbližan s samouničujočo podobo Kurta Cobaina. Če uvodna točka še ne nagovori čisto tako, pa je takoj za njo naslovna skladba lep primer jedkega navdihovanja skupine nad grungeom, zlasti Nirvano, k čemur se SickBreed v nadaljevanju albuma povrnejo kar nekajkrat. Vendar! Kot že rečeno, fantje razvijajo svojevrstni glasbeni karakter, kar je za trio na začetku kariere zelo dobro in zelo obetavno. V prostosučnem nažiganju in tako dostavljenih vražah zvočne golote ustvarja skupina občutek povsem instinktivnega odzivanja na dražljaje iz okolja (in notranjosti), pri čemer pa posvoji nekaj mastno razpršene zvočne narave, blizu elementom »noise-a«. V prvi vrsti gradijo SickBreed svoj značaj na mračni in sesipajoči se atmosferi, kjer nenehno poveljuje (tudi v mid-eight pasažah) kitarsko fraziranje. Vendar pa je skupina tehnično dovolj podprta, da v skladbah naniza tudi več motivnih modulacij. SickBreed posedujejo zgleden potencial, da se med novimi »alter-šalter« rock zasedbami tradicionalno slikovitega prostranstva slovenskega alternativnega rock podzemlja nekoč zavihtijo med cvetober bolj vznemirljivih predstavnikov domače scene. Nehvaležno jim je pripenjati vzporednice. Nemara za mimobežno orientacijo vskočijo v um kakšni »Dandelion Children na steroidih« z začetne ere delovanja.

Bend razvija izredno komponistično pretočnost v kompozicijah, poudarjen je debelo voluminozen ritmični groove, zagotovljeno je odlično kontrastiranje gradnikov zvočne slike, nad vsem tem pa, kot povedano, kraljuje izreden vokal izrazito destruktivne narave. Vsega tega pa ne bi bilo brez velike stopnje kontemplativnega zaznavanja tria v rokovanju z veščino rock’n’rolla. Zato je lahko trio tudi v relativno kratkem času ustvaril svoj studijski prvenec. Ker vlada v ekipi odlična razporeditev energetskih silnic, ki se v glasbenem vizionarstvu dopolnjujejo, podpirajo in se družno magnificirajo skozi skupno goriščnico glasbenega artizma.

Avtor: Aleš Podbrežnik


Seznam skladb:
1. The Human Condition (03:22)
2. The Joy in Deception (04:32)
3. Intolerance (04:26)
4. Skeletal (03:28)
5. SailFree (03:41)
6. Pink (03:24)
7. Slippy Hippie (04:17)
8. Separation (04:17)

Zasedba:
Maks Drobež – vokal, kitara
Andraž Leben – bobni
Leon Samotorčan – bas kitara

Takoj po izidu studijskega prvenca je Leona Samotorčana zamenjal v skupini njen novi basist Haris Mujanović.

SickBreed – “The Joy In Deception”

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki