Kraj: Orto bar / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 15.12.2010
Število obiskovalcev: 50
Cena karte: 4,00€
Pojdimo vsi Thrashfest v Mediapark! Ah, ni šans. Predrago. Pojdimo raje v Orto bar na malo bolj moderno glasbo. Zakaj? Ja, da pokažemo podporo slovenski sceni ter da ga še zadnjič zažuramo z Jocotom, sedaj bivšim kitaristom metalcore skupine The Language Of Thought Hypothesis ter s prekmurskimi dečki Before The Murder.
Ker se je koncert dokaj zgodaj začel in ker je zunaj pustošil zlobni mraz, smo bili prisiljeni pustiti odvečno prtljago (žlahtno pijačo) in se napotiti notri. Kmalu po prihodu v dvorano je že bilo slišati intro in Lendavčani so počasi stopili na oder. Začetek showa je bil zelo neinovativen. Poskakovanje oziroma tek na mestu je bil dokaj kopiran od kanadskih Despised Icon in še marsikatere skupine. A tega jim ne moremo očitati. So mladi in dosti dajo na nastop in sam trend. Lahko rečemo tudi, da je zelo fascinantno pogledati njihov performans. Kdo v Sloveniji, po domače rečeno, bi pa še imel jajca delati kaj takega? Nihče! Vsi samo kritizirajo, nič pa ne naredijo. Skratka…fantom tu lahko oddamo svoj respekt. Kar je pa še bolj zanimivo od samega skakanja in šprinta na odru, je pa glas njihovega vokalista, ki šteje komaj 15 let. Mali Gregor, ki ni več tako mali, je iz sebe dajal vse. Scream, ki ti prodre globoko v ušesa in prodre bobenčke, je bilo slišati že na dno stopnišča Orto bara. Growl sicer ni bil tako prepričljiv, a kljub temu lepo sprejet. Lahko rečemo, da je njegov glasbeni idol Scott Lewis, vokalist ameriške deathcore zasedbe Carnifex. Možnost pa je, da se tudi motimo. Poanta je v tem, da se je zelo dobro odrezal in se pokazal v dobri luči. Ne gre zanemariti tudi drugih članov, ki so prav tako dali vse od sebe, kar so lahko. Sven in Andi sta na kitarah ustvarila lepe zvoke, ki se pa mogoče niso najboljše slišali. A to je problem akustike v Ortu. Nič ni popolno. Jure je zver na basu, kot tudi na mikrofonu pri Vulvathrone. Svaka mu čast! Benjamin ni ravno najboljši bobnar, ni pa tudi najslabši. Ker pa je še mlad, ima dosti časa pred sabo in prav tako tudi vaj. Skratka…fantje so odigrali ves oziroma večino svojega materiala in kot je že postal običaj, so koncert zaključili s priredbo The Bad Touch ameriških alternativcev Bloodhound Gang. Fantje! Keep It Brutal!
Med premorom smo si privoščili pivo ali dva, da napolnimo svoje baterije za prihajajoči band, ki pa je obenem bil tudi zadnji. To so bili seveda LOTH.
Kot je čas hitro mineval, so tako hitro tudi LOTHovci prišli na oder. Zamuda enega komada ni prevelik greh. Ob vstopu v glasbeni epicenter tega večera je bilo slišati melodične kitarske rife Jocota in Corey-ja. Kot je bilo že prej omenjeno, je to bil zadnji koncert Jocota z LOTHi in je bilo potrebno vložiti veliko dodatnega truda, da koncert poteka po načrtih. Vsem znani Dejan oziroma Nixon, kot ga nekateri poznajo, je bil najbolj opazna točka koncerta. A saj ga je malo težko spregledati. Človek je visok skoraj 2 metra ali pa tudi brez skoraj. Kaj je narobe s tem? Nič. Važno je, da je od sebe dal veliko in da se je množica zabavala. Stresanje šal med komadi/premori mogoče ni spravilo vseh v smeh, a važna sta namen in nastop. Da pa ni Dejan požel vse slave, je tu bil zmeraj hiperaktivni Corey, ki je poleg slave žel tudi večino ženskih pogledov. Konec koncev, saj zgleda kot moderni oziroma metal coreovski Mick Mars, kitarist legendarnih glamarjev Mötley Crüe. Naj bo pa Corey še tak šarmer, ta večer ni pripadal njemu, temveč Jocotu. Kot se spodobi, je nekje sredi koncerta tudi dobil darilo, ki bo obujalo vse lepe spomine. But show must go on!: bi rekli ljudje. In tako je tudi bilo. Fantje so preostanek koncerta odigrali kvalitetno in udarno. Pohvale vredno. Kot imajo BTM običaj, ga imajo tudi LOTH. Koncert, kot vsakega do sedaj, so zaključili s komadom G-Unit Crew For Life.
In tako sta oba koncerta prišla h koncu. Vredno obiska. Ker slovenska core scena ni ravno v najboljšem razvoju, lahko rečemo da se posamezni bandi trudijo in bi se spodobilo če jim dali vso podporo, ki jo premoremo. Let’s keep it metal, let’s keep it core!
fotografije: Naja Zorko
Galerija slik
