Kraj: Postojna, Slovenija
Datum koncerta: 20.12.2007
Število obiskovalcev: 300
Cena karte: 12,00€
V zaključnih izdihljajih letošnjega leta so me pota koncertnih doživljajev navkljub mrzlemu decembrskem večeru ponovno vlekla v Postojno na tamkaj odvijajoče se zadnje letošnje dejanje Postojna Blues Festivala, kjer je kot zadnja na seznamu bolj kot tudi manj znanih imen iz glasbenega sveta gostovala izjemna Joyce Yuille, v New Yorku rojeni biser mlajše generacije vokalnih mojstrov, ki svoj repertoar večinoma podreja spiritualno orientiranim motivom, zaokroženim s kvalitetno izvedbo trio zasedbe starega znanca postojnskih odrov, italijanskega trubadurja Mika Sponze. Slednjega se boste najbrž spomnili iz časov, ko je iz glavnega odra predjamskega dvorca rohnel naviti hammond Raphaela Wressniga. In če se je vedno razpoloženi Mike takrat proslavil predvsem kot izjemni jazz interpret, ga je ob spremljanju neukrotljive Joyce Yuille čakalo nekaj popolnoma drugega. Brhka Joyce, ki po stari črnski tradiciji poseduje izjemno ojačani zadnji predel svojega brhkega života, namreč najraje koraka na področju gospel glasbenih korenin, kjer se tradicionalno meša z iskrivim in predvsem z močno poudarjenim emocionalnim nabojem oboroženimi soul, ter konec koncev seveda tudi blues prvinami.
Možača Joyce ponuja bistveno več, kot bi si ob zgoraj nanizanih akrobacijah dejstev in prispodob znal povprečni slovenski Joža napak predstavljati. Yilles Joyce je namreč vrhunska glasbenica od glave do pet. Njen “šovmansko” prefinjeno dodelani nastop prekipeva od hitro nalezljive glasbene retorike, pred katero je po slabi dve uri trajajočih mučnih pregovarjanjih naposled pokleknila tudi slovenska prestolnica bluesa! Največji adut pa glasbenica skriva v globini in nepredvidljivemu čustvenemu valovanju svojega neverjetnega glasu, ki tvori neprebojni zvokovni zid. Iskreno rečeno vrhunsko izpeljano glasovno poigravanje, nekaj tako preprostega, a obenem nabito s silnim čustvovanjem, je osupnilo vse navzoče. Sam, to ponižno priznavam, česar podobnega nisem doživel še nikoli!
Karizmatična Joyce je pregovorno hladni odzivnosti občinstva pristopila z odkritosrčno degustacijo perfektno zaokroženega črnskega spiritualnega pridiganja in kar nekaj časa je trajalo, da je že tradicionalno previdno tajanje atmosfere prestopilo v svojo najaktivnejšo fazo. Hja, v dobi postopne klerikalizacije slovenske družbe se kakršno koli mešanje črnega z belim nedvomno zdi kot od hudiča poslano zavajanje nič hudega slutečega slovenstva. Proč z neumnostmi! Joyce je srečo najprej poizkusila s simpatičnima This Little Light Of Mine in Nobody Knows The Trouble I See, dvema zanimivima simbiozama gospel in jazz elementov, s katerima je premierno nakazala svoj izjemen vokalni radius. Sledilo je največje presenečenje večera, fantastično aranžirana Imagine Johna Lennona, s katero je pevka vsem navzočim prvič odprla pogled globoko v svoje srce. Festival vrhunsko izpeljanih vokalnih razgibavanj se je nadaljeval z jazzy, soul ter seveda predvsem gospel obarvanimi izpeljankami Swing Low, Sweet Chariot, dandanes pogosto slišano predvsem v raznih jazz variacijah When The Saints Go Marching In ter absolutnim favoritom večera, vokalno solo točno What A Wonderful World, ki je perfekcijo globine pevkinega glasu razgalil v celoti.
Joyce Yuille je skozi celoten večer navduševala z nezmanjšano jakostjo. Njen karizmatični glas zmore prenesti še tako radikalne stilske obrate, kot je na primer preskok iz angelske Silent Night v vročekrvno in nič kaj prijazno krutost tradicionalnega bluesa. Sometimes I Feel Like A Motherless Child je eden takih pretresljivih vokalno inštrumentalnih izrazov, kjer se ljubezen in strast mešata z brezupom. Neobvladljivi čustveni vrtiljak seže globoko v srce, tudi po zaslugi fantastičnega Mikea Sponze, ki je vidno ganjen kmalu nežno odplesal v zamaknjenost. Za zaključek tega izjemnega večera nam je razgreta pevka v podaljšku postregla še z vsem dobro znanim gospel standardom Oh Happy Day, ki je predjamski dvorec spremenil v pravcato religiozno središče, kjer se tvori izjemna atmosfera sloge medsebojnega razumevanja. Sleherni posameznik tako ostaja le košček v mozaiku spiritualne vnesenosti, ki je po zaslugi izjemnega glasu in karakterja Joyce Yuille zanesljivo predstavil enega vrhuncev zimskega dela Postojna Blues Festivala!
Besedilo: Daniel Pavlica
Fotografije: Mojca Perdih
Setlista
1.This Little Light Of Mine 2.Nobody Knows The Trouble I See 3.Imagine 4.God Gonna Trouble The Water 5.When The Saints Go Marching In 6.Swing Low Sweet Chariot 7.What A Wonderful World 8.Down By The Riverside 9.Silent Night 10.Sometimes I Feel Like A Motherless Child 11.Amen 12.Higher & Higher 13.Oh Happy Day
Galerija slik
