Spominjamo se: 40. let Genesis albuma “Duke”

0 116

“Duke je album, ki je odločno naznanil, da so tudi Genesis vstopili v osemdeseta skozi postopni vihar slogovnih sprememb, kot mnogo njihovih generacijskih vrstnikov iz žanra progresivni rock.”

Danes, dne 28.03.2020, mineva okroglih 40. let od izida Genesis albuma »Duke«. Gre za album, ki je odločno naznanil, da so tudi Genesis vstopili v osemdeseta skozi postopni vihar slogovnih sprememb, kot mnogo njihovih generacijskih vrstnikov iz žanra progresivni rock. Pričeli so posegati po radikalnih glasbenih spremembah, ki so jih polagoma preoblikovale v ikonsko in komercialno izredno uspešno art pop rock zasedbo osemdesetih. Mnogim vrstnikom, ki so podobno kot Genesis, preživeli sedemdeseta kot progresivnorockovkse zasedbe, se ta tranzicija ni najbolje posrečila, no Genesis pa so v osemdesetih postali ena komercialno najbolj uspešnih zasedb planeta. A počasi. Najprej je bil tu album »Duke«, ki je, kot povedano izšel 28.03.1980, za založbo Charisma Records!

Genesis – “Duke” (naslovnica)

RockLine recenzijo albuma “Duke”, ki jo je prispeval Peter Podbrežnik, lahko preberete TUKAJ!

Leta 1978 so Genesis prešli v format tria. Preživeli so odhod dveh težko nadomestljivih glasbenikov. Najprej Petra Gabriela, nato pa še Stevea Hacketta. Album »…And Then There Were Three…« je v marsičem nakazoval, da so Genesis na pragu slogovnih in zvočnih sprememb, čeravno se ga še vedno šteje za album, ki nekako sklepa ero klasične dobe Genesis, kot (čistokrvne) progresivnorockovske zasedbe. Za album »Duke« je bend vzel nekaj več premora preden se je loti ustvarjanja novega materiala. Za album »Duke« Rutherford, Collins in Banks niti niso imeli predhodno mnogo idej oziroma osnutkov, so ga pa za razliko od predhodnega albuma, v večjem delu napisali skupaj. Vsi trije.  

V tem času je Collinsa pritisnila ob steno žena Andrea, češ da v koliko misli še naprej tako intenzivno koncertirati po svetu, je ne bo našel več na domačem naslovu, ko se vrne v Anglijo. Collins, ki je za razliko od Ozzyja očitno že slišal za starševsko odgovornost, je tako urgentno sklical sestanek, na katerem so ob Collinsu, sklenili glave še Rutherford, Banks in menedžer skupine Tony Smith ter izposloval dvomesečni odlog vseh aktivnosti vezanih na Genesis. Bilo je po sklenitvi »….And Then There Were Three…« turneje. Dejansko je moral Collins, ki je v tistem času čutil, da se Genesis nahajajo na prelomnici, torej na pragu velikega komercialnega uspeha, za svojo Andreo in dvema otrokoma, namesto v Anglijo, kar v kanadski Vancouver, a se mu ves vloženi trud, da obdrži družino, žal ni posrečil.  Premor je bil kanček daljši in v času, ko sta Banks in Rutherford upala, da Collinsu uspe rešiti svojo družino, sta oba posnela vsak svoj studijski prvenec v Stockholmskem studiu Polaris, na Švedskem. Rutherford »Smallcreep’s Day«, Banks pa »A Curious Feeling«. V aprilu 1979 se je Collins vrnil nazaj v Anglijo in pričel nastopati po lokalnih klubih z jazzrock fuzion zasedbo Brand X, prav tako pa so na njegovem domu v Shalfordu (Surrey) nastali prvi demo posnetki za njegov studijski prvenec »Face Value«. Collins se je v tistem času navduševal ne le nad igranjem klavirja in sintetizatorjev ,pač pa so ga animirale zlasti prve ritem mašine, predvsem znamke Roland, ob čemer je pričel razmišljati, kako bi integriral tudi vse te nove zvočne trende, v svojo glasbo.  

Roland CR-78, ki ga je Collins uporabil za programiranje bobnov na Duchess

Jeseni istega leta, sta se Banks in Rutheford odpravila na Collinsov dom, skupina pa je podobno, kot v času snemanja albuma »…And there Were Three…«, pričela preizkušati preigravanje novega materiala. Collins je do takrat napisal že lep sveženj novih skladb, a je zanje menil, da niso primerne za slog zasedbe Genesis, medtem ko sta prišla Rutherford in Banks v Shelford, z zelo malo novih idej, saj sta pred tem vse porabila za svoja studijska prvenca. Fantje so se domenili, da vsak med njimi prispeva po dve avtorski skladbi za novi Genesis album. Banks je tako prispeval komada Heathaze in Cul-de-Sac, Rutherford pa Man of Our Times ter Alone Tonight. Collins je imel v rokavu skladbi Misunderstanding (ta je kasneje postala hit) in Please Don’t Ask.  Preostanek skladb, ki jih najdemo na »Duke«, je skupina ustvarila skupaj med preigravanjem v Collinsovem studiu. Primerilo se je to, da je Banks kasneje obžaloval odločitev, da zavrne integracijo skladbe In The Air Tonight, ki je bila Collinsova in jo je ta kasneje izdal na svoje prvencu (postala je namreč Collinsov velik hit), medtem ko je Cul-de-Sac (Banksov komad) predstavljal za Collinsa težavo, saj ga tak slog skladanja glasbe, pa tudi v liričnem oziru, ni več zanimal, ob čemer je Banks spoznal, da bi bilo bolje, da bi jo izdal na svojem samostojnem studijskem prvencu.

Proces pisanja in skladanja je bil precej bolj sproščujoč in bend je znatno bolj  užival v njem, kot v fazi pisanja materiala za prejšnji album, na katerem so striktno individualni avtorski prispevki. Rutherford se spominja, da je v času nastajanja albuma »Duke«, skupina znova našla tisto formulo, kot nekoč, ko je pisala material skupaj, medtem ko je Banks pospremil dejstvo novo najdene svežine s tem, da so Genesis naredili večji premor, v tem času pa so nastale nekatere zares dobre ideje. Collins je bil navdušen nad tem da se je skupina v primerjavi s preteklim albumom povezala ne le komponistično, pač pa zlasti izvedbeno. Za razliko od materiala na preteklih Genesis albumih, je »Duke« vseboval več krajših skladb z izjemo sklepne, to je deset minutne suite Duke’s Travels / Duke’s End.

Prva je doživela zaključni aranžma za album »Duke« skladba Behind the Lines, tej je sledila Duchess, ki temelji na Collinsovem ritmu odigranem preko električnih bobnov. Skladbe Behind the Lines, Duchess, Guide Vocal, Turn It On Again, Duke’s Travels in Duke’s End, so bile sprva združene v tridesetminutno kompozicijo, saj jih povezuje koncept oziroma zgodba o fiktivnem liku Albertu. Delavni naslov skladbe Behind the Lines je bil Duke. Skupina se je za to odločila zaradi zvoka fanfar vključenih v  Behind the Lines in Duke’s End, kar se navezuje na simbol »kraljevosti«. Skupina se je odločila kasneje kompozicijo razrezati na več krajših komadov, delno tudi zavoljo tega, da ne bi spominjala »Foxtrot« klasiko Supper’s Ready, ki meri v dolžino preko 23 minut. Takšna odločitev je bila tudi koristna zato, ker je skupina lažje na tak način izbirala in izdajala single, kot sta bila na albumu npr. “Duchess” in “Turn It On Again”. Šest skladb vezanih na ta koncept je skupina izvajala tudi v živo na koncertnih odrih, Collins pa jih je predstavljal publiki, kot »zgodbo o Albertu«. Skladba Turn It On Again je bila izvorno kratka, umeščena na sredino tega medleya, a jo je skupina tako rada preigravala, da se je odločila, da ji podvoji igralni čas izvedbe in tako skladbo dodatno izpostavi. Turn it On Again izvira originalno iz dveh nedokončanih glasbenih idej, ki jih Banks in Rutherford nista vključila na samostojna studijska prvenca, potem pa sta jih združila oziroma povezala v en komad. Genesis so se odločili, da postavijo vse komade, ki so jih za »Duke« napisali skupaj, na stran A, na B pa preostale avtorsko individualne skladbe.

Naslovnice vseh treh izdanih singlov (od leve proti desni): Turn It On Again (izid: 03.03.1980, Duchess (izid 09.05.1980), Misunderstanding (izid: 05.09.1980)

Skupina je odrinila na Švedsko, kjer je v Stockholmu (studio Polar), pričela 12.11.1979 s snemanjem novega albuma, ki je potekalo vse do konca leta. Kot na preteklih albumih, so pri produkciji Genesis sodelovali s ko-producentom Davidom Hentschlom. »Duke« je bil zadnji Genesis album, na katerem so Genesis sodelovali s Hentschlom. Bilo pa je tudi prvič, ko so Genesis na kateri od svojih skladb uporabili ritem mašino. Znamke Roland CR-78. Za skladbo Duchess (delavni naslov te skladbe je bil “drum machine”).

Naslovnico za album je ustvaril francoski umetnik Lionel Koechlin in je vzeta iz knjige »L’Alphabet d’Albert«, ki je izšla leta 1979, pri čemer pa je Collins vztrajal, da izbrani karakter naslovnice ni naslovni lik albuma niti ni povezan s katerokoli izmed skladb albuma, čeprav, ko slediš zgodbi o Albertu na tem albumu, smiselne asociacije glede na izbrani motiv naslovnice, kar dežujejo.

Promocijska fotografija založbe Atlantic Records v obdobju albuma “Duke”

»Duke« je izšel v ZDA, dne 24.03.1980, v Evropi in Veliki Britaniji, pa 28.03.1980. Album je predstavljal za skupino do tistega dne največji komercialni uspeh, saj je ob izidu preživel dva tedna na prvem mestu najbolje prodajanih plošč Velike Britanije, v ZDA pa se je zavihtel na 11. mesto 200. najbolje prodajanih plošč Billboardove lestvice. Skupina je z albuma »Duke« izdala tri single in sicer: Turn it on Again, ki se je na britanski lestvici uvrstil na 8. mesto, na ameriški pa na 58., nadalje Duchess, ki se  je uvrstil na 46. mesto britanske lestvice (v ZDA ni prišel na lestvice) ter Misunderstanding, ki se je na britanski lestvici uvrstil na 42. mesto, na ameriški pa na 14. »Duke« je dosegel platinasti certifikat na tleh Velike Britanije, dne 03.07.1980, na tleh ZDA, pa 11.03.1988.

Skupina je odrinila v prid podpori albumu na turnejo, ki je povezala 103. obiske različnih koncertnih prizorišč in se je raztezala od Evrope do Severne Amerike, z začetkom v britanskem kraju Paignton, dne 17.03.1980, zadnji koncert pa je bil odigran 30.06.1980 v Saratogi (ZDA). Posnetek iz londonskega nastopa je izšel kasneje, ob 30. obletnici albuma, pod nazivom “Genesis – Live in London: The Lyceum Tapes”.

avtor: Aleš Podbrežnik

Promocijski plakat britanskega dela “Duke” turneje in napoved singla “Turn it On Again”
Genesis – Duchess (uradni video)
Genesis – Misunderstanding (uradni video)
Genesis – Turn It On Again (uradni video)

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki