Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Portogruaro / Teatro Comunale Luigi Russolo / Italija
Datum koncerta: 19.11.2015
Število obiskovalcev: 650
Cena karte: 15,00€ (v predprodaji) / 16,00€ (na dan koncerta)
Stef Burns je še eden izmed tistih posebnih glasbenikov, ki kot kitarist v samosvojem pristopu do instrumenta pa tudi komponiranja glasbe, zagotovo izstopa na planetu rock ‘n’ rolla. Prihaja iz ameriškega mesta Oakland in je zelo cenjen glasbenik. V karieri je igral za Alice Cooperja, v skupini Huey Lewis & The News ter pri ekipi svojih sovrstnikov iz Oaklanda – govora je o znamenitih ameriških hard rock veteranih Y & T. Burnsa je v začetku devetdesetih sprejel v svojo ekipo famozni italijanski pop rockovski superzvezdnik Vasco Rossi. Burns se je tako dokončno nastanil v italijanski Bologni, kjer od leta 1993 dalje, služi kruh pri Vascu.
Da bi se dogodek v občinskem teatru sredi starega mestnega jedra Portogruara vseskozi odvijal v sozvočju lika in dela Vasca Rossija, pa je poskrbel tudi organizator, ki je povabil k vlogi predskupine zasedbo Infrarossi Tribute Band. Septet, ki, kot veleva ime, preigrava priredbe Vasca Rossija, je vskočil na oder malo preko pol devete zvečer. Prizorišče natrpano. Nabito polno. Kombinacija preigravanja del Vasca Rossija s kasnejšim hardrockovsko nabrušenim nadaljevanjem, za katerega je poskrbel Stef Burns, je očitno vzbudila dovolj zanimanja med italijanskim občinstvom. Simpatični uvodni del v katerem so fantje med drugim izvedli tudi skladbi Lo show in Gioca con me, je publika vseskozi spremljala z obvladovanjem verzov, izvedba vseh skladb pa je bila pospremljena z gromkim aplavdiranjem in gestami navdušenja. Še en dokaz o tem, da je Vasco pravi kralj italijanskih koncertnih odrov. Smela uigranost ekipe.
Stef Burns je nastopil še ob podpori dveh glasbenikov. Trio Stef Burns League tvorijo torej Stef Burns (kitara, vokal), italijanska basistka Paola Zadra, medtem ko na bobnih že vrsto let opravlja svojo funkcijo Juan Van Emmerloot. Odlično in vedro razpoloženi Stef Burns je s svojo ekipo hitro prešel k stvari. Odprl je koncert z dvema skladbama svojega novega albuma »Roots & Wings«, ki je izšel v začetku lanskega leta. Udarno otvoritveno What Doesn’t Kill Us ter takoj za njo nič manj buditeljsko Miracle Days. Obe skladbi sta hipoma potrdili Burnsevo izjemno muzikalično dovzetnost, pri aranžiranju skladb. Mondeni prostor, za Stefa dejansko skoraj preveč »poštirkan«, je oživel, pa čeprav so ljudje skozi nastop pridno greli svoja sedišča. Pravila teatra, so pač pravila teatra, pa čeprav je Burns na eni izmed točk nagovoril občinstvo naj pride bliže, saj potrebuje njegova skupina energijo občinstva. Burns je med svoje avtorske točke vmešal nekaj priredb izvirnikov drugih izvajalcev. Že uvodoma je presenetila vključitev hita Have Love, Will Travel britanskih garažnih (punk) rokcerjev Crazyhead, nekje pred prvo polovico koncerta se je Burns lotil izjemno tankočutno Gary Mooreove Still Got the Blues, nadgradil atmosfero v samem zaključku z odlično izvedbo Cooperjeve Go To Hell, ki sta jo nasledili še dve The Who klasiki in sicer Pinball Wizard ter My Generation. Burns je zlasti v svojih točkah izkazoval izredno virtuozno podkovanost, v eni izmed takšnih se je približal celo Hendrixovemu bluesovskemu »maševanjem« (Red House), le da Burns imenuje to točko kot Burns Blues.
Bend je predstavil tudi povsem novi single za skladbo Heaven Is Blue, ki nekako nadaljuje ustvarjalni trend, zvok in slog albuma »Roots And Wings«. Na eni izmed točk je zahteval Burns od občinstva več povratnega odziva. Velel mu je. »Bodite tako glasni, da vas bodo slišali tudi vsi, ki se z avtomobili vozijo nedaleč stran po avtocesti proti Benetkam ali Ljubljani!« Neverjetno. Burns je namreč omenil Ljubljano. Seveda po italijansko: »Lubiana!« Burns se je namreč skozi leta zelo dobro naučil italijanskega jezika.
Večer perfektnega združevanja muzikalične nalezljivosti, hrupne rockovske udarnosti in virtuoznih eskapad ter utrgancij je Burns z ekipo sklenil v vražjem dodatku ter spretno in svojsko prirejeno skladbo Bad is Bad, ki pripada v izvirniku zasedbi Huey Lewis & The News, medtem, ko je koncert sklenila našpičena Ain’t Talkin’ ‘Bout Love večnih Van Halen. Turneja Roots And Wings se torej sklepa v polni dve leti. Navdušujoči novi studijski album z navdušujočo odrsko interpretacijo. Stef Burns je izjemen mojster. Dva zaporedno vezana Marshala sprožata izreden hrup in groove. Njegova kitara pokrije ogromno prostora, tudi med solažami ga je prostor vse poln. Vsekakor pa trio zori in raste ter igra iz koncerta v koncerta bolj složno in kompaktno. Burns pa ni le odličen kitarski virtuoz. Skozi leta se je prelevil tudi v zelo dobrega pevca. Njegova barva glasu je neverjetno prijetna in prikladna za slog, ki ga goji. Nov fascinantni koncert tega fascinantnega glasbenika. Nadejajmo se, da bo novi album ustvarjen kmalu in da temu sledijo novi koncertni nastopi.
Setlista
1. What Doesn’t Kill Us
2. Miracle Days
3. Have Love, Will Travel
4. Burns Blues
5. Heaven Is Blue
6. Glass Onion
7. Still Got The Blues
8. Cover You
9. One Way Out
10. Roots & Wings
11. Echo Lake
12. Go To Hell
13. Pinball Wizard
14. My Generation
15. Begin
—dodatek—
16. Bad is Bad
17. Ain’t Talkin’ ’bout Love
Galerija slik
