Avtor: Urban Bolta
Fotografije: Urban Bolta
Kraj: Incheba Expo Arena / Bratislava / Slovaška
Datum koncerta: 03.06.2011
Število obiskovalcev: 5000
Cena karte: 25€ / 28€
Scorpions so velikani nemške glasbene scene, ki že debelih 45 let neutrudno preigravajo in ustvarjajo nove in nove konstantno solidne izdaje, njihova dolgostažnost in stalna prisotnost pa sta jih utrdili kot sestavni del kozmopilitanske rockerske srenje. Scorpionsi so v svojem glasbenem izrazu zabrisali mejo med heavy metalom in hard rockom, na krilih številnih hitov iz osemdesetih so postali stalni gostje radijskih valov, s čimer so postali prepoznavni tudi v širših laičnih krogih. To je bilo zelo opazno na sobotnem bratislavskem koncertu, kjer je publiko sestavljal pester konglomerat obiskovalcev, od stalno prisotnih “čupavcev” pa vse do mično oblečenih pripadnic nežnejšega spola srednjih let, ki so verjetno v življenju večkrat kupile nov avtomobil kot pa se iz oči v oči srečale z bogatim izročilom rockerske tradicije.
Scorpionsi so na začetku lanskega leta oznanili, da se po obsežni svetovni turneji v podporo novoizdanemu albumu “Sting in the Tail” (2010) poslavljajo. Znak za alarm za vse, ki legendarnih Nemcev še nikoli nismo videli v živo in hkrati še zadnja dostojna možnost poslovila za tiste najbolj goreče oboževalce, ki so se tekom svoje koncertne kariere s Škorpijoni srečali že večkrat. Svetovna “Get your Sting and Blackout” turneja naj bi trajala do leta 2012 ali 2013, po lanskem Münchnu sta letos nam najbližja termina turneje Budimpešta in Bratislava, v slovaško prestolnico sem se v prijetni družbi agencije Koncerti.net odpravil tudi sam.
Ker človek Bratislave ne obišče ravno vsak dan, se je naša družbica po prihodu na kraj zločina odpravila v center mesta, zaradi česar smo zamudili nastopa obeh predskupin. Expo Arena se nahaja nedaleč od centra slovaške prestolnice, preko Donave v smeri Petržalke, in je večnamenska dvorana. Odprli so jo v letu 2008 in služi kot mesto športnih, kulturnih, koncertnih in gospodarskih srečanj. Vstop v dvorano je ponudil malce presenetljivo sliko – prizorišče je pokalo po šivih, v areni, ki je malce spominjala na obliko amfiteatra, je bilo nagnetenih kakšnih 5000 duš, kar jasno dokazuje, da Škorpijoni kljub letom ne izgubljajo na popularnosti. Velikanski oder je zaključeval kakšnih petnajst metrov v publiko zejajoči “cat walk” in napovedoval pristen ter močan vzajemni stik glasbenikov z množico.
Po mučnem čakanju, ki je zaradi (pre)dolgega premora debelo poseglo v zakasnitev programa, so slabe pol ure po načrtih organizatorja na oder končno stopili Škorpijoni! Vokalist Klaus Meine v sredi, tik ob njem basist Pawel Maciwoda, na skrajni levi legendarni ritem kitarist Rudolf Schenker, desno glavni kitarist Matthias Jabs in za njimi na mogočni konstruckiji bobnar James Kottak so druženje otvorili z naslovno skladbo aktualnega albuma, Sting In The Tail. Že uvodoma se je peterica predstavila kot silno energičen kolektiv, ki mu odrske vragolije niso tuje. Sledila je skladba Make It Real in naznanila večer spogledovanja z bogato Scorpions zapuščino sedemdesetih in osemdesetih. Že od prvega trenutke dalje so Meine in kitarski trojček pri vzpodbujanju publike izkoriščali “cat walk” in na njem odigrali marsikatero solažo ali z ramo ob rami družno odpeli refrene. Klasu Meine se ne da! Simpatični frontman s prepoznavno čepico na glavi kljubuje letom, vokalno je suvereno premagoval prepreke, seveda z vselej preračunljivimi manevri, kot je prepuščanje mnogih refrenov publiki. Najvišji registri so za Meineja že dolgo nedosegljivi, a vokal kot tak pri Scorpionsih nikoli ni bil v prvem planu, zato Meinejevo improviziranje pri višjih registrih ni bodlo v ušesa. The Zoo z dolgim inštrumentalnim uvodom in popolnoma inštrumentalna Coast To Coast sredi prvega dela koncerta sta frontmanu prinesla krajši oddih, soj žarometov pa je toliko svetleje sijal na kitarski dvojec Schenker / Jabs, kar je sploh slednji znal izkoristiti za krajše solistične izpade, čeprav je pri Škorpijonih venomer prisoten močan duh kolektivizma. Zimzelene radijske klasike so si sledile ena za drugo, mednje so vrinili še svežo The Best Is Yet To Come, ko sta si Schenker / Jabs nadela akustične kitare in se namestila na skrajnem sprednjem delu “cat walka”, kar je bil znak za baladno obarvanih nekaj naslednjih minut. Komada Send Me An Angel in Holiday sta pričarala nasmehe na obrazih vseh zaljubljenih parčkov, serviranje trše glasbe pa se je nadaljevalo z Raised To Rock in udarno Dynamite.
Izvedba slednje se je zaključila z dinozavrskim bobnanjem nekdanjega Kingdom Come bobnarja Jamesa Kottaka, ki si kruh pri Scropionsih služi že poldrugo desetletje. Z daljšo točko se je Kottak predstavil kot človek – mašina, svoj prirojen čut za ritmiko in tehnično izpiljenost je znal prikazati z zabavljaškim šovom, zato je bila solo točka zares vredna ogleda in ne zgolj tratenje časa, kot se to pri podobnih točkah zgodi nemalokrat. Kottakova bobnarska mašinerija je bila nameščena na dvignjeni konstrukciji odra, tekom koncerta je menjavala višino, solo točko pa je Kottak izvedel na vratolomnih šestih metrih dvignjenjosti nad odrom. Karizmatični Kottak se je tekom nastopa predstavil kot nosilec zabavljaškega duha in norčij v skupini in tako negiral bobnarsko vlogo v mnogih skupinah, kjer imajo le-ti zgolj postransko vlogo.
Redni del koncerta so Škorpijoni zaključili s skladbo Big City Nights, predno so se tega večera izredno dobrovoljni glasbeniki (začasno) poslovili. Jasno je bilo, da najprepoznavnejši triumfi še pridejo na vrsto, zato se je v dvorani začelo spontano skandiranje imena banda. Vročini na prizorišču navkljub so se v popolni temi Škorpijoni vrnili in zagodli eno najlepših rockovskih balad, Still Loving You. Meinejev vokal je bil v sprednjih vrstah slabo slišen, zato je glasno prepevanje publike nadomestilo nenajboljšo tonsko oglašenost. Zatem se je že iz predvajanih vojnih prizorov na velikih zaslonih v ozdaju odra dalo uganiti naslednjo pesem. Wind Of Change je himničen napev z močno politično konotacijo, saj je eden izmed glasbenih simbolov padca berlinskega zidu, ravno zato je bilo srečanje s Scorpionsi v mestu, ki je bilo nekoč za Železno zaveso, ob zvokih ponarodelega hita še toliko prijetnejše. Še en radijskim valovom prijazen hit Rock You Like A Hurricane je zaključil prvi bis, ponoven prihod na oder in dokončno slovo z When The Smoke Is Going Down pa je bil dokaz, da so tudi zvezde večera v koncertu uživale. Praviloma kar dvajset skladb Scorpionsi odigrajo samo v Rusiji in v nemškogovorečih deželah, kjer so najbolj popularni, zato je še drugi bis oziroma nepričakovan akustični zaključek še dodatno zabelil že tako pozitiven priokus večera.
Čeprav brez globlje sporočilnosti, predvidljivim repertuarjem in preračunljivo rutiniranostjo, je bilo srečanje s Scorpionsi in njihovo demonstracijo glasbene evolucije od sedemdesetih do danes nova odlična koncertna izkušnja. Ker novih priložnosti ne bo več veliko, ogled toplo priporočam vsem, ki tega do zdaj še niso storili, kajti čas se legendarnim Nemcem hitro izteka…
Fotografije: Gregor Šujica, Urban Bolta
Setlista
1. Sting In The Tail 2. Make It Real 3. Bad Boys Running Wild 4. The Zoo 5. Coast To Coast 6. Loving You Sunday Morning 7. The Best Is Yet To Come 8. Send Me An Angel 9. Holiday 10. Raised on Rock 11. Tease Me Please Me 12. Dynamite 13. Kottak Attack 14. Blackout 15. Six String Sting 16. Big City Nights ———— 17. Still Loving You 18. Wind Of Change 19. Rock You Like A Hurricane ———— 20. When The Smoke Is Going Down
Galerija slik
