Datum izida: 30.01.1976
Založba: EMI Records
Produkcija: Marc Bolan
Dolžina: 40:22
Zvrst: glam rock/blue-eyed soul
Ocena: 8.5
Leta 1976, tik pred izidom njihovega enajstega in predzadnjega albuma, »Futuristic Dragon«, se je zdelo, da je Marc Bolan s svojimi T. Rex na podpovprečnem predhodniku »Bolan’s Zip Gun« (1975) dosegel artistično in komercialno dno. Večina je bila prepričana, da se Bolan po tem, ko je njegov ego utrpel velik padec popularnosti, ne bo uspel več pobrati zato so bili nemalo presenečeni, ko se je naslednje leto vrnil s kvalitetnimi koncertnimi nastopi ter v dobri glasbeni in vizualni formi. Še večjo presenečenje je bil zelo solidni novi T. Rex album, kateri je vseboval odlično naslovnico britanskega likovnega umetnika Georgea Underwooda, ki je leta 1968 oblikoval naslovnico Bolanovega Tyrannosaurus Rex prvenca, sicer pa je oblikoval naslovnice številnih drugih znanih glasbenih izvajalcev.
Po razkolu s Tonyem Viscontijem je Bolan na »Futuristic Dragon« naposled dokazal, da je dozorel tudi v producentski vlogi ter presenetil s kvalitetno produkcijo, obenem pa je na albumu prispeval kar nekaj osvežilnih skladateljskih idej ter uporabil nekatere nove inštrumente kot so sitar ter nekatere zanimive zvočne efekte. Mickeya Flinna in Billa Legenda je na bobnih zamenjal tehnično bolj podkovani Davy Lutton, medtem ko je simfonične aranžmaje odigral ameriški klaviaturist Jimmie Haskell. Slogovno je bil »Futuristic Dragon« spet bližje T. Rex glam rock koreninam in je zvenel bolj angleškot kot ameriško. Ponekod so bili zaznavni tudi vplivi tedaj čedalje živahnejše disko scene, medtem ko je Bolan ponekod začel kazati celo nekatere art rock tendence ter eksperimentiral s proto punkom in heavy metalom. Bolanova zaljubljenost v fantazijo in znanstveno fantastiko je na večini del postala bolj očitna kot kdajkoli prej, celo bolj kot v njegovi zgodnji, psihadelični fazi.
»Futuristic Dragon (Introduction)« je bil kratek, a dramatičen in pošteno razgret ter nepričakovano eksperimentalen uvod v skladbo »Jupiter Liar«, ki je bila nazoren dokaz, da je Bolan našel ravno pravšnjo formulo med svojim prepoznavnim glam rockom ter občasno soul zabelo s pomočjo spremljevalnega vokala svoje žene Glorie Jones. Na »Chrome Sitar« Bolan preseneti z uporabo sitarja, obenem pa so ženske vokalne harmonije zelo dobro speljane čez osrednjo kitarsko melodijo. Na »All Alone« so se slišali vplivi diska, ki so se presenetljivo dobro zlili v novi, precej bolj razgibani T. Rex zvočni pristop. »New York City«, ki je izšel kot single, je bil poleg nekoliko klišejskih ploskov rok naphan z veličastnimi orkestralnimi aranžmaji, poskočnimi ritmi, zabavnimi efekti, imenitnimi večglasji in močno osrednjo melodijo.
»My Little Baby«, ki je bil posvečen Rolanu, Bolanovemu edinemu otroku z Glorio Jones, je bil prepojen s pozitivističnim vzdušjem ter okusnimi simfoničnimi aranžmaji, medtem ko je Bolanov vokal kar razganjalo od elana. Očitno je bilo sinovo rojstvo eden ključnih dogodkov za njegov veliki pozitivni preobrat. Na udarnem ter inovativnem »Callling All Destroyers«, enem izmed najbolj zanimivih trenutkov na »Futuristic Dragon«, je bilo moč zaznati tako elemente proto punka kot heavy metala. Inštrumental »Theme For a Dragon« se je ponašal z epskim in bombastičnim vzdušjem in na trenutke se zdi kot, da je bil njegov nosilni motiv z mogočnim simfoničnim aranžmajem ustvarjen za kakšen fantazijski film.
»Sensation Boulevard« je bil s svojim eksplozivnim, večglasnim refrenom še en posrečen kompromis med tradicionalnim T. Rex glam rock pristopom in nekaterimi novejšimi slogovnimi vplivi. S futurističnim vzdušjem prežeti »Ride My Wheels« je vseboval nostalgična večglasja in romantično obarvane harmonije. »Dreamy Lady«, ki je izšel kot single, je bil čisti disko eksperiment in je vseboval eno izmed Bolanovih najbolj slikovitih pevskih predstav na tem albumu. »Dawn Storm« je bila čista glamrockovska klasika, ki je zvenela kot, da bi bila ustvarjena tri leta prej, ko so bili T. Rex na svojem artističnem in komercialnem vrhuncu in še en dokaz, da se Bolan, kljub čedalje bolj eklektičnim zvočnim eksperimentom, ni nameraval odpovedati svoji zvestobi do glama. Zaključna sladica »Casual Agent« predstavlja energični in erotično zapapricirani finale, ki še enkrat potrdi, da so se T. Rex vnovič nahajali v izvrstni artistični formi. Med singli iz tega obdobja je izstopal »Laser Love«.
»Futuristic Dragon« je bil razveseljiv dokaz, da so se Bolanovi T. Rex uspeli pobrati iz krize in se vrniti na glamrockovsko sceno z enim izmed svojih najboljših in najbolj eklektičnih dosežkov. Bolan, ki je uspel s sebe otresti nalepke nekdanjega zvezdnika najstniške generacije z začetka sedemdesetih, se je tedaj začel razvijati v občutno zrelejšega glasbenega izvajalca, ki ga ni bilo strah eksperimentiranja z nekaterimi novimi žanri na čelu z diskom. Ravno zato se zdi še toliko večja tragedija, da je bil naslednji T. Rex album, »Dandy in the Underworld« (1977) s katerim se je vrnil med vodilne rock ikone, Bolanov poslednji, saj je istega leta preminil v avtomobilski nesreči.
Avtor: Peter Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Futuristic Dragon (Introduction) (1:52)
2. Jupiter Liar (3:40)
3. Chrome Sitar (3:13)
4. All Alone (2:48)
5. New York City (3:55)
6. My Little Baby (3:06)
7. Calling All Destroyers (3:53)
8. Theme for a Dragon (2:00)
9. Sensation Boulevard (3:48)
10. Ride My Wheels (2:25)
11. Dreamy Lady (2:51)
12. Dawn Storm (3:42)
13. Casual Agent (2:53)
T. Rex:
Marc Bolan – vokal, kitara, moog
Gloria Jones – spremljevalni vokal, klavinet
Steve Currie – bas kitara
Davy Lutton – bobni
Jimmie Haskell – godalni aranžmaji
