Izvajalec: Cage The Elephant
Založba: Relentless Records
Izid: year
Ocena: 2.5/5
Novi studijski album alter rock kratkohlačnikov Cage the Elephant je prinesel zgodbo v skladu s pričakovanji. Glede na odlično sprejeti studijski prvenec, se je zasedba odločila, da na polno zapluje v fazo komercializacije zvoka. Beseda alternativno je danes v rock glasbi čudna reč. Večkrat krivo izrabljena. V primeru Cage The Elephant je mogoče le tisoč in enkrat več potrditi, da gre za “wanna be” alter rockerje iz votlega prestiža. Tržijo svoje lepe pričeske in poglede globoko prizadetih koker španjelov, ker jim gospodar ni namenil dnevno zasluženega pasjega piškotka, to pa je tudi vse. “Alternativno” v njihovem izrazu, je pač zapakirano v kozmetiko zunanjega videza, saj ta glasba ni več aktualna, na tak “lažni” način jo rešuje le napudranost, ki jo pač prinašajo pogledi “Bambi efekta” fantkov, ki se igrajo glasbenike.
Toliko za uvod, da vam prihranim čas in “nažiranje”. Ne zamujate namreč ničesar, kolikor ste se odločili, da ne berete dalje te recenzije in niti ne preizkusite skupine. Glasba za male punčke se je z novim albumom odmaknila od garažno usmerjenega blues punk rock nažiganja, ki se je držal “punkerske arogance” prvenca, v bolj zloščeno smer. Več je lepih melodij, ki “zazibajo” v lep sen poslušalca, kot je denimo Around My Heart, otvoritvena Always Something (dejansko edina res dobra skladba v komponističnem oziru), pa predvidljivo popevkarski Right Before My Eyes in Aberdeen, ki dolgujeta mnogo dejstvu, da se je zasedba preselila v Veliko Britanijo in navzela zvokov post brit pop rockerjev tipa Kaiser Chiefs. V teh trenutkih je tudi zvok kitar bolj natančen in organsko naravnan. Torej občutek je, kot da se vračajo v rabo instrumenti izrezljani iz lesa petdesetih in šestdesetih let. Vsaj sliši se tako in tukaj zraste indie občutek, da ne rečem kar jangle pop. Skladba Shake Me Down je primer, ki bi mu lahko Cage The Elephant sledili v celoti, ko so se odločali za komercializacijo. Je še en omembe vreden trenutek albuma (izdan kot predstavitveni single), kjer skupina uspešno združuje prijaznost vnosa indie pop kozmetike, v surov izraz, prenesen iz prvenca. “Uspavani cvilež” v Rubber Ball je navadna kraja minut vsem, ki ste se odločili seči v žep in investirati v ta plošček..
Album je nihajoč izdelek. Tako po kakovostni plati, kot tudi energetsko izraznih preskokih med posameznimi skladbami. Če je bil prvenec jasneje definiran kar se sloga tiče, pa drugi album prinaša več razlik med skladbami. Na račun komercializacije skupine. Tako so izpadi punk frenetizma precej bolj redke narave na novem albumu. Ujamejo jih trenutki večje nepovezanosti in namerne razglašenosti v garažnem nažiganju skozi skladbe Indy Kidz, Sell Yourself, Sabertooth Tiger in Japanese Buffalo, ki roko na srce, občutku pristnosti mnogo bolje godijo in kot takšne predstavljajo naravno vez med prvencem in njegovim naslednikom (če že iščemo naravno pot evolucije Cage The Elephant). Sabertooth Tiger in Japanese Buffalo sta si zelo podobni. Nameščeni sta celo v redosledju in s tem dokazujeta, da je skupina vključila na album dodatna mašila, saj je pronicljivosti v studiu to pot le primanjkovalo. Skladba Flow, ki zaključi album, je indie rock nedolžno ambeintalno “praskanje”, zgrajeno iz dveh različnih delov (drugi del je repeticija Right Before My Eyes) in z dodanim “sfiltriranim” vokalom, ki se drži namernega producentskega popačenja (odmev), česar osnovni namen je da spelje poslušalca od koncentriranje na instrumentalno delo skupine, ki je prazno in neizvirno. V njem pove skupina v dveh minutah vse, komad pa je razpotegnjen na več kot sedem minut. Dokler ne pogledaš levo in desno, te bo taka glasba izpolnila. Torej tripanje na neizobraženo glasbeno maso. In to uspeva danes premnogim skupinam. Ne glede na uspeh albuma, ki je bil prodan teden dni po izidu v 39.000 kopijah, na tleh ZDA in tako dosegel drugo mesto na Billboardovi lestvici najbolje prodajanih albumov, je prihodnost skupine zapisana jasno.
Bližnja prognoza za Cage The Elephant? Izrazno vodenijo z novim albumom, to vodenenje pa se bo nadaljevalo z naslednjimi albumu, dokler jih ne bodo pričeli kosati “vplivnejšem mediji”, kar je kot naročeno. Industrija namreč potrebuje nove obraze. Za takojšno rabo in izrabo. Tudi Cage the Elephant v tej mašineriji ne ostajajo ne prva, ne zadnja domina. Žal. Če, si dovolil da te v celoti zgradi založba, ima tudi vso pravico, da te poruši.
Zasedba
Matthew Shultz – vokal, piano
Brad Shultz – kitara, spremljevalni vokal
Lincoln Parish – kitara
Daniel Tichenor – bas kitara, spremljevalni vokal
Jared Champion – bobni, tolkala, spremljevalni vokali
Produkcija
Jay Joyce
Seznam skladb
1. Always Something (3:41)
2. Aberdeen (3:12)
3. Indy Kidz (5:02)
4. Shake Me Down (3:31)
5. 2024 (3:10)
6. Sell Yourself (2:11)
7. Rubber Ball (3:47)
8. Right Before My Eyes (3:14)
9. Around My Head (3:11)
10. Sabertooth Tiger (2:51)
11. Japanese Buffalo (3:03)
12. Flow (7:43)
