Izvajalec: UnSun
Založba: Century Media
Izid: year
Ocena: 3.5/5
Unsun so nova skupina, ki jo je ustanovil Mauser, kitarist poljskih death metal veteranov Vader, potem ko je izstopil iz članstva zasedbe Vader. Preprosto je njegova nova glasbena vizija zahtevala, da se umetnik poda na nova pota glasbenega ustvarjanja. Vsa reč je bila tako jasno oddaljena od Vader, da je možakarju naproti prišlo dekletce z angelskim vokalom, in še več. Dekletce pravega angelskega videza. Pevka Aya.
Če združiš masivno, nižje uglašeno riffanje, ki ustvarja pravi železobetonski zvočni zid, kakršnega je Mauser prinesel iz Vader in ustvarja pravo pogubno turobno mračno vzdušje, z povsem čistim dekliško brezmadežnim vokalom Aye, ki bi lahko na polju pop glasbe, deloval prav sladkobno, nagajivo in razvajajoče, pa se v končnem efektu UnSun glasbe po drugi plati še najbolj približamo v žanrskem smislu tistemu, kar se imenuje gothic metal.
Se še spominjate, kako je bilo sredi devetdesetih, ko so na plano butnili Nightwish ali Sinergy? Pred tem nihče ni zvenel tako, oziroma ponudil takšne izkušnje. Kasnejše skupine, razen redkih izjem, ki so posedovale v članstvu na vokalih pevke, niso uspele več tako impresionirati s prihodom na sceno. No UnSun imajo to preklemano srečo, da že samo s prvencem “The End Of Life” delujejo neverjetno samosvoje. Po gradnji same atmosfere, ki jo nosi album, pa jim to še najbolje uspeva. Mauser je v zvočni riffovski zid vklesal na mojstrski način računalniške vzorce dodatnih podritmov, ali preprosto le zvočno repetitivnih zank, ki dajejo UnSun pečat prepoznavnosti in svežine, ki jo srečaš zelo redko. Album ima unikaten, kataklizmično ledeni piš ustvarjenega vzdušja, na katerem Ayin glas dobesedno kar valovi, tako se perfektno kontrastno ujame njena barva glasu s produkcijo riffov. Prvi trije komadi kar tekmujejo med seboj, kdo bo odnesel prvo nagrado v tem, kako prej zlesti pod kožo poslušalcu. To so Whispers, Lost Innocence, še posebej impresivno med njimi pa deluje Blinded By Hatred. Kompaktno izdelani in melodično molovsko dovršeni refreni prevzemajo z Ayo v centralni vlogi, absolutno nase vso pozornost poslušalca. Cerebralni efekt je, kot bi se pečal s sladkim strupom, ali nekakšno nevarno sladko omamo, ki vodi v paralizo, omrtvičenost. Računalniški vzorci nadgrajujejo drama element. Poleg prvih treh skladb izstopa v nadaljevajnu po melodični dovršenosti tudi refren v Destiny.
Le eno negativno opazko imam. Aya poje v grozljivo zgrešenem dialektu svoje angleške verze. Tako grozljivem, da je reč kar se da kompatibilna. Rekli boste da se mi meša. In vendar. Vsi se zavedamo kako smešno in pomilovanja vredno zveni angleški jezik v izgovorjavi na relaciji osi temnih sil Miloševič-Arafat-Gadafi, a v primeru Aye je reč oddaljena svetlobna leta. Pomislite na Siddharto, kako je uspela ustvariti Slovenščino melodično. Tako nekako se loteva zadeve Aya. Dialekt, ki učinkuje samo pozitivno v celokupnem seštevku in s katerim pridobivajo UnSun celo dodatne točke, kar se vnosa melodičnosti v angleščino tiče. Deluje težko verjetno ta opazka. A vseeno. Deluje. Se pa reč opazno čuti, ko album poslušaš in puriste, ki bodo prepoznali celo več kot pet angleških besed, kolikor sem jih uspel jaz, zna to gotovo zmotiti.
Torej. UnSun je stvar, ki je ortodoksni Vader zaverovanci ter vse radikalne struje metalske srenje tega planeta, še zdaleč ne bodo podpirali. V grobem gledano UnSun ne prinašajo glasbene revolucije. Plasirali pa so na tržišče album s svojsko atmosfero, močne in izrazne drama vibracije, nadgrajene z odličnim petjem Aye, ki je glavni akter, da je ta album drugačen od triljonov drugih podobnih poizkusov glasbenih skupin. Kakšni Evanescence lahko samo jokajo, ko bodo slišali ta album in spoznali kaj vse primanjkuje njihovi glasbi, nič kaj bolje pa se ne bo godilo v podobni situaciji niti Lacuna Coil in podobnim. UnSun so ustvarili album s sila preprostimi triki, slečen solaž, preprostih enodimenzionalnih ritmov in njihov metal se mnogokrat dotakne celo pop voda (za slednje glej tudi naslovnico albuma). Vokal Aye je popolna zmaga in element, na katerem leži uspešnost UnSun glasbenega jezika tudi v prihodnje. Moderno in zelo infektivno. Naposled spet nekaj zanimivega. Dokaz, da znajo biti poljske skupine zanimive tudi takrat, ko se oddaljijo od ekstremnih vej, ki jih pozna v žanrskem smislu heavy metal glasba.
Zasedba
Aya – vokal
Mauser – kitara, vzorci
Heinrich – bas kitara
Vaaver – bobni
Produkcija
Szymon Czech & Marcin Kielbaszewski
Seznam skladb
1. Whispers
2. Lost Innocence
3. Blinded By Hatred
4. Face The Truth
5. Other Side
6. Destiny
7. Memories
8. Bring Me To Heaven
9. On The Edge
10. Closer To Death
11. Indifference
12. Whispers
Trajanje albuma: 42.22
