Večer avstralskega death metala v Orto baru

0 184

Lokacija: Orto bar / Ljubljana
Datum: sreda, 13. 2. 2019

Avstralska death metal scena že nekaj časa kaže svoje posebnosti. Vsekakor so skupine različne od ameriških in evropejskih. Avstralci so znani kot brezkompromisni, brutalni in tehnični. Ena bolj priznanih zasedb je Psycroptic iz Tasmanije, ki je Slovenijo obiskala že velikokrat. Tokrat pa so poleg njih potovali še Aversions Crown, ki so nastopili že na festivalu Metaldays ter zasedbi Hollow World in Hadal Maw. V Orto baru se je ponovno obetal pester večer za ljubitelje brutalne godbe.

Kot prvi so se predstavili Hadal Maw. Skupina je bila precej utesnjena zaradi obsežnega kompleta bobnov za predskupino, medtem ko so Hadal Maw igrali na druge bobne. A kljub temu se je skupina znašla in predstavila tehnično obarvan death metal. Predvsem je izstopal vokalist, ki je deloval kot nekakšen psihopat, ki je ušel v death metal skupino iz kakšne umobolnice. Hadal Maw niso izumljali nekaj novega, a zaznali so se vplivi Gorguts ali pa Ulcerate. Tu gre za drugačen pristop, kjer je prisotna atmosfera in vse skupaj zveni bolj temačno. To je nedvomno dejavnik, ki lahko pritegne zanimanje. Uigranost ne manjka, potreben bo zgolj še čas, da bo njihova glasba dosegla več ljudi.

Hollow World iz Melbourna so prepričali že večjo publiko. Verjetno zaradi tega, ker se skupina poslužuje tudi melodičnosti. Skupina je nastopa na tej turneji zgolj kot kvartet, kar je pomenilo, da je soliranje brez spremstva ene kitare. Malce nepopolna zvočna slika, a Hollow World so svoj nastop izpeljali prepričljivo. Na vokalu je pomagal Jason Keyser iz zasedbe Origin. Keyser je s svojimi močnim vokalom dokazal, da je izkušen vokalist, obenem pa je seveda ves čas animiral publiko. Tudi Hollow World so pokazali precej tehničnih spretnosti, a z vpeljavo melodike je skupina spominjala na ameriške mogotce The Black Dahlia Murder. Zopet je prisoten potencial, a potrebna bo vztrajnost.

Kar se tiče vztrajnosti, so Psycroptic odličen primer tega. Tasmanski vragi vztrajajo že 20 let oz. brata Halley, kitarist in bobnar zasedbe. Resda so Psycroptic bili v Sloveniji kar nekajkrat, a se jih nedvomno splača pogledat. Skupina še vedno ostaja ekstremna in tehnična. Kilometrina je očitna, uigranost je na vrhuncu. Niti en član ne peša. Velikokrat je pogled ušel h kitaristu Joeu Halleyju, ki je neverjetno spreten s svojimi prsti. Njegovo igranje je kirurško natančno, riffi so tako pestri, da soliranje sploh ni potrebno. Vokalist Jason Peppiatt ima še vedno veliko moči, usmerjen je bolj v kričeče vokale, ki pa več kot dobro sovpadajo s kitarskimi riffi. Ritem sekcija pa je tudi močan dejavnik pri Psycroptic. Basist mora sicer loviti kompleksne kitarske riffe, bobnar David Halley je bil vedno poglavje zase. Igranje je precizno in še vedno dovolj hitro.

Psycroptic so predstavljali prvo glavno skupino. Postregli so s skladbami z zadnjih štirih albumov. Materiala se je v zadnjih letih precej nabralo, tako da je potrebna selekcija. Tu izostanejo prvi albumi. Poleg tega je logično bila v ospredju promocija zadnjega albuma As the Kingdom Drowns. Z izborom so Psycroptic dokazali predvsem raznolikost. Skupina ne igra samo hitrih skladb, temveč lahko odigra kaj počasnejšega in bolj melodičnega. Psycroptic po videnem še dolgo ne bodo za odpis. Predvsem so lahko zgled marsikateri mladi skupini, ki se loti igrati tehničen death metal.

Aversions Crown so se tokrat vrnili prepričat še v klube. Avstralska skupina, ki podobno kot Thy Art Is Murder, stavi na brutalni deathcore. Za pravo globino in moč sta kitarista igrala na osemstrunske kitare, kar je v zadnjih letih dokaj standard. Aversions Crown so nedvomo brutalna zadeva, ki presega na hiter boben, močne kitare in vokal. Skupina ima trenutno izdane tri albume, prepoznavnost je po pristanku na založbi Nuclear Blast narasla. A zelo hitro se je pokazalo, koliko manevra ima deathcore, ne glede na pristop.

Godba je nedvomno brutalna, a bolj kot ne deluje, da se skupina zanaša na izredno hitrega bobnarja. Kitare so kljub moči brez nekih inovacij. Ena je usmerjena na ritem, medtem ko druga poudarja melodije in harmonije. A kot celota Aversions Crown ne prepričajo najbolje. Hiter boben je izstopajoč faktor, pri ostalih glasbilih pa ni dovolj prepričljivosti. Skupina je intenzivna in suverena, a nekaj manjka. Vsekakor pa bolj prepričljivo od ameriških deathcore skupin.

Avstralske death metal zasedbe so se znova izkazale. Potencial se je videl v tehniki, melodiki in brutalnosti. In kakor kaže, se avstralske skupine vedno bolj splača spremljati, ker se pri njih skriva marsikatero presenečenje.

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X