Veliki psi znova tulijo! (2011)
Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Kongresszentrum (Josef Resch Saal) / Villach / Avstrija
Datum koncerta: 05.05.2011
Število obiskovalcev: 2500
Cena karte: 33,00€ / 39,00€
Nazareth, presvetle legende rocka, gorjani škotskih višavij z novim albumom in novo turnejo! Zepečena skorjica sveže izdanega albuma “Big Dogz” se še ni dodobra razdišala odkar je privekal na svet iz tiskarne, že so jo fantje mahnili na nov koncertni juriš!
Na njem se po Evropi v letošnji pomladi nahajajo v zanimivih koncertnih situacijah. Ker se Nazareth turneja prepleta s turnejo Uriah Heep, je mogoče srečati obe skupini celo skupaj na posameznih koncernih večerih. No tale v Beljaku, je sodil med tiste, kjer so Nazareth nastopili kot edini glavni nosilec večera in zategadelj ponudili rock n’ roll zabavo celotnega koncertnega repertoarja.
Petnajst minut pred osmo zvečer je začela prisotne v Kongresszentrumu, točneje dvorani Josef Reisch Saal ogrevati prva skupina lokalnih beljaških hard rock matadorjev, ki so razvajali ušesa prisotnih z lastnim avtorskim materialom, kot tudi priredbami. Prav zanimivo je, da tudi skupina, ki je prvi sledila, ni postregla s kako posebno slogovno razliko. Fantje, ki so odraščali na rhythm n’ bluesu, klasičnem bluesu, rock n’ rollu! Tako ni bilo mogoče preslišati tudi nekaterih priredb znanih zimzelenih hitov izvajalcev, kot so CCR. No kakorkoli, brez posebnih revolucionarnih pretresov, a zabavno in prikupno.
Nazareth so stopili na oder natanko ob pol desetih zvečer. Odlična uvertura s klasičnega Naz albuma “Rampant” in skladbo Silver Dollar Forger je v hipu vzdignila na noge več kot 2000 glavo množico v dvorani, še zlasti tiste prave ljubitelje skupine, ki si želijo čim bolj pogoste menjave koncertnega repertoarja. K sreči sodijo Nazareth med izvajalce, ki med koncerti turneje nenehno spreminjajo konecertni repertoar. Ta je zato lahko zelo različen od večera do večera. Podobno zgodbo v tem oziru poznamo že vrsto let pri Saxon, a pustimo heavy metal za nocoj pri kraju.
Fantje so takoj opozorili, da še vedno kipijo od življenjske sle in energije. Legendarni pevec Dan McCafferty je takoj položil verze s tisto prepoznavno žmohtno zabelo! Vokal ostaja zahtevano kričav, a čuten, še posebej se dotakne poslušalca, ko se Dan vživlja v intimnejša dela Naz repertoarja! Z izjemno vokalno močjo, ohranjeno v zrelih letih. Tu je udarni riff Jimmyja Murrisona, čvrst in nepopustljiv ritem naveze Lee in Pete Agnew, kot se za očeta in sina spodobi in Nazareth magija je rojena.
Nazareth so mojstri. V svoji karieri so izkusili domala vse. Za njih ni presenečenj, ni skrivalnic. Vse kar je danes ostalo skupini, je častitljivo vredno mesto v zgodovini rocka, velik koncertni užitek, ki drži zasedbo na popotovanjih in med živimi ter kreativni pogon, ki jim še vedno daje voljo in navdih za pisanje novega materiala. Album “Big Dogz” je nov odličen manifest te Nazareth rock n’ roll drže, ki združuje staro in jo kodira v jezik novih časov. Nazareth so tako že v začetku ponudili popadljivo Big Dogz Gonna Howl, v repertoarju izmed novih skladb niso zaobšli odlične skladbe Radio, ki je poleg balade Butterfly ena najboljših skladb z novega Naz albuma. Za svoj osebni desert so si privoščili When Jesus Comes To Save The World Again. Gre za daljšo blues rock balado, ki se razvija in raste počasi. Je silno mračna in trenutek, ko so se Nazareth skušali v novi dobi znova čim bolj neposredno spogledati s koreninami Delte Mississipija. In vendar je bil to trenutek koncerta, ko je vzdušje nekoliko uplahnelo, saj ljudje skladbe še ne poznajo dovolj dobro, pa tudi nekoliko težje leze v uho. Skupina vidno uživa v njeni izvedbi in prav je tako, čeravno bi bilo za vzpostavljanje intenzivnejšega kontakta bolj primerno izbrati kako drugo skladbo novega albuma, kot je denimo Claimed.
Novotarije smo torej obdelali. Kako pa se je razvijal sicer koncert? Takoj v začetku se je primerilo to, kar si vsak glasbenik najmanj želi. Tarča tragedije večera je bil to pot Jimmy Murrison. Že ob prihodu na oder mu je nagajal z glasnim ogovarjanjem in mahanjem iz prve vrste močno opiti starejši avstrijski koncertni konzument, ki z obešanjem na rob odra in vpitjem in ogovarjanjem ni prenehal. Pripetilo se je celo to, da je med skladbo This Month’s Messiah, prihlačal v urnem drncu na oder tonski tehnik in dobesedno prilepil izolirni trak, ki ga sicer uporabljajo skupine za pritrjevanje kablov in lepljenje koncertnih set list na oder, preko ust dotičnemu gospodu s čimer mu je dal, v slogu nepozabnih burlesk Busterja Keatona, vljudno vedeti, naj vendarle preneha z izzivanjem.
Kader, ki je temu sledil, je postajal resnično iz minute v minuto vse boj alarmanten.. Vročeglavi, neusahljivo opiti avstrijski kolega, nekoliko zabuhlega videza, z groteskno opravo pošvedranega blejskega fijakerja, daljšega in osivelega lasišča, ki ga v njegovih plešavo zrelih letih generira pač le še naglavni ostanek oblike “rožen kranca” (naglavni “venček”), se še zdaleč ni pustil motiti. Ker izolirni trak ni dosegel zaželenih učinkov, je nadaljnje nagajanje Murrisona tako razživciralo, da je pristopil povsem do odra in pričel divje, brcajoče suvat z desno nogo proti nepridipravu, medtem pa ni bilo potrebno udejanjiti doktorske dizertacije, da ne bi z lahkoto razbral preko mimike kitaristovih ust besedno kombinacijo: “Fuck You!!!”, ki jo je Murrison logično ponavljal v več sosledjih.
Ni kaj. Podobno kar je doživel Toto kitarist Steve Lukather v Grazu, dne 04.03.2011, ko je nekdo zavpil nanj iz publike med koncertom: “Molči in igraj dalje!”, se je to pot dotaknilo nesrečnega Nazareth kitarista. Od tu dalje ni bil več pravi. Igral je v krču in nesproščeno. Od tod tudi nekaj napak v igranju in netekoče izvedenih prehodov, nerodnosti pri fizičnem preklapljanju foot switcherjev za doseganje različnih zvočnih učinkov in podobno. Da bi bila mera polna to pot tudi tonski tehniki niso imeli sovjega dne. Gibson Les Paul je bil vseskozi preglasen na koncertu, še posebej navito pa sta zveneli obe Fender Stratocaster kitari, ki ju je Jimmy uporabil za skladbi Bad Bad Boy in takoj za njo v novi Radio. Na trenutek neznosna glasnost je prekrivala vokale in to je bilo najhuje. Brez dobro slišnih vokalnih harmonij in unikatnega glasu Dana McCaffertyja, pravega Nazareth koncerta ne more biti. Skupina je vse to čutila in zaznavala na odru, a je tu prekaljeni del ekipe v navezi Dan – Pete, to tako mojstrsko prikril z gestikuliranjem publiki, mnogimi nasmeški in ostalo mero zvitega podžiganja, da se je z zvokom ubadala le še peščica v dvorani. Žal sem tudi sam ostal del te peščice, a to že ni več pomembno.
Obvezna hita Dream On, pa This Flight Tonight, je zasedba zabelila z zaključno Hair Of The Dog, kjer seveda Dan ni pozabil prinesti na oder škotskih dud. Izjemno lepo presenečenje in zapolnitev repertoarja s skladbami albuma “Hair Of The Dog”, pa sta narisali še Changin’ Times z razpotegnjeno solo točko Jimmyja Murrisona in poredno spotikajoča rock n’ roll koketnica Whiskey Drinkin’ Woman. Zasedba je enkrat več presenetila tudi z odlično Love Leads To Madness iz albuma “2XS” (1982).
Sledi obvezni dodatek z neobhodnima Razamanaz in seveda Love Hurts, ki je znova dvigovala večje količine parine v dvorani. Nazareth so svoj koncert veličastno zaključili z integracijo skladbe Morning Dew iz studijskega prvenca “Nazareth” (1971), kjer je do izraza prišla zlasti instrumentalna sekcija skupine v izhodnem in izhodnem delu skladbe.
Legende se ne predajajo. V vsem suveren koncert, nekoliko slabših zvočnih karakteristik, nesrečnega koncertnega dne za Jimmyja Murrrisona, a v vsem energičen in nepopustljiv v plasmaju zdrave, jedrnate in surove blues rock n’ roll škotske pameti in zavesti, ki je zanetila planet v sedemdesetih in ohranja goreči plamen v srcih mnogih, ki na skupino danes niso pozabili. In verjemite. Avstrijska publika močno ceni Nazareth. Nabito polna dvorana, v katero gre sicer nekaj preko 1000 ljudi, če so v njej nameščeni sedeži (parter plus balkon), jih je pričakala. A ker so to pot stole umaknili, se je nagnetlo v prostor gotovo 2000 ljudi (parter in balkon). Odlična energija in vzdušje in novo nepozabno druženje z legendami se je tako sklenilo natanko po uri in pol rajanja. Ob pol noči! Veliki psi tulijo torej znova! Polne pasje dlakavosti!
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista
1. Silver Dollar Forger 2. Big Dogz Gonna Howl 3. This Month’s Messiah 4. Dream On 5. This Flight Tonight 6. See Me 7. Bad Bad Boy 8. Radio 9. When Jesus Comes To Save The World Again 10. Love Leads To Madness 11. Whiskey Drinkin’ Woman 12. Changing Times 13. Hair Of The Dog —dodatek— 14. Razamanazz 15. Love Hurts 16. Midnight Dew
Galerija slik



















