Avtor: Rok Klemše
Kraj: Ljubljana, Cvetličarna VPK
Datum koncerta: 08.11.2006
Število obiskovalcev: 600
Cena karte: 5490,00 SIT (22,90 €)
Že po tako izredno bogati koncertni sezoni pri nas, vsaj kar se metala tiče, smo ob koncu leta dočakali še koncertni vrhunec leta. Dvorano VPK Media Park so okupirali nordijski bojevniki Tyr, Wintersun in Amon Amarth, prvi skupini kot support Amon Amarth na headlinerski evropski turneji ob predstavitvi njihovega zadnjega ploščka With Oden on Our Side. Že od same objave turneje je navduševal line-up skupin, za katerega lahko rečem, da je brez dvoma eden boljših kar smo jih imeli priložnost videti v Media Parku. Ne le zaradi eminentnosti imen pač pa tudi zaradi vsaj približne žanrske in tematske podobnosti vseh treh nastopajočih. Obetal se je peklenski večer.
Potrditev čudežnih dečkov s Ferskih otokov, ki so morda celo največji izvozni produkt tega majhnega otočja, za predskupino na evropskem delu turneje je bila prijetno presenečenje. Tyr so nase opozorili že s svojim leta 2002 izdanim prvencem How Far to Asgard, na katerem so prikazali svojevrstno zmes heavy metala s progresivnimi vložki in nalezljivimi folk/viking elementi. K odlični celoti pripomorejo še dinamično bobnanje z nenehnim spreminjanjem tempa, neverjetni progresivni kitarski deli z odličnimi riffi in “Petruccijanskimi” solažami, nenazadnje pa tudi edinstveni vokal frontmana Herija Joensena. Točno to smo od Tyr tudi slišali, izredno zanimivo pa je bilo v živo slišati jezik oz. dialekt s področja ferskega otočja, ki so nam ga Tyr postregli v komadih Regin Smidur, Wings of Time in Ramund Hin Unge. Žal širšemu krogu poslušalstva še precej neznana skupina si je tako prislužila nehvaležno mesto prve predskupine, a gotovo pridobila precej novih poslušalcev in si s turnejo z velikim imenom kot je Amon Amarth prislužila nekoliko več pozornosti. Predvsem pa si jo po taki izdaji kot je njihova zadnja, letos izdana plošča Ragnarok s katere smo slišali naslovno skladbo in odlično Wings of Time, pošteno zaslužijo. V dobre pol ure smo tako slišali komade razpete od začetka njihove kariere pa do zadnje plošče, na zadnjih nekaj koncertih turneje pa so k setlisti dodali še svojo verzijo tradicionalne irske ljudske pesmi Wild Rover, ki je bolj znana tudi v izvedbi Dublinersov. Žal je omenjeni nerazpoznavnosti skupine botrovalo tudi nekoliko manj ljudi pred odrom, a vzdušje je bilo kljub temu odlično. Fantje so pokazali ravno pravšnjo mero komunikacije s publiko, predvsem se je izkazal basist Gunnar H. Thomsen, ki se je publiki približal kolikor se je le dalo, pozival k dviganju “hornov” in ploskanju. Pa še mimogrede – Tyr je germanski bog poguma, moči, zmage in vojne, in v četrtek je bil na naši strani.
Wintersun so letos pri nas že nastopili in na tretji izdaji Metal Campa navdušili. Leta 2004 se je moral frontman skupine Ensiferum Jari Mäenpaä soočiti s težko odločitvijo. Ali se odpravi na evropsko turnejo s svojo matično skupino ali pa začne s snemanjem prvenca na novo ustanovljenih Wintersun za katerega je že imel najet drago plačan studio. Odločil se je za slednje in mislim da odločitve ni obžaloval niti on še manj pa fani, ki s(m)o dobili zares neverjeten istoimenski prvenec. Dejstvo, da se je dvorana pred nastopom Jarija in druščine že dodobra napolnila potrjuje dejstvo, da je mnogo ljudi prišlo prav zaradi Wintersun, nenazadnje so nekateri to dokazali celo s finskimi zastavami. Wintersun so svoje delo opravili zelo suvereno, nastop je bil energičen, Jari je odličen frontman, komunikacije s publiko je bilo ravno prav, vse skupaj pa sta poživila še Jukka Koskinen na bas kitari in mladi obetavni ritem kitarist Teemu Mäntysaari. Žal pa vse le ni bilo v najlepšem redu, že večkrat se je zgodilo, da si predskupine v Media Parku zaradi meni neznanega razloga ne zaslužijo tako kvalitetne ozvočitve kot headlinerji in žal se je točno to dogodilo tudi Wintersun. Jarijev vokal je bil namreč izredno nerazločen in prepotiho, česar je res škoda, saj je njegov vokal izreden, pa naj bodo to brutalni growli ali pa epsko clean petje s spevnimi refreni, ki naravnost kličejo k sodelovanju publike, ki se je temu tudi odzvala. Na trenutke sta tudi bas kitara in bas bobe izginila neznanokam. Drugi nastop mladih Fincev pri nas je tako pustil rahlo grenak priokus, a ne po njihovi krivdi. Kljub vsemu pa so dokazali, da bodo ob izdaji novega albuma Time, napovedanega za avgust naslednjega leta, več kot zreli za lastno headlinersko turnejo. Odprtih rok jih pričakujemo tudi pri nas.
Ob pol enajstih zvečer je temperatura v dvorani dosegla vrelišče, saj je sledil nastop švedskih vikingov Amon Amarth. Presenetili so že z minimalistično, a izredno učinkovito scenografijo, ki je bila po mojem mnenju ena najboljših v Media Parku dosedaj. Zaradi lastnosti dvorane si pač ni mogoče privoščiti raznih pirotehničnih poslastic, kljub temu pa je navdušila odrska postavitev z ozadjem naslovnice zadnje plošče With Oden on Our Side, z nekakšnima “runskima stebroma” ob vsaki strani odra in Odinovima sončnima simboloma na levi in desni strani. Intro je publiko spravil na noge in z vzkliki “Amon, Amon” smo vikinge priklicali na oder, kjer so takoj usekali z udarno opener skladbo nove plošče, Valhall Awaits Me. Če so nas Tyr ogreli, Wintersun razgreli, pa so bili Amon Amarth prava vročinska nevihta. Od prvega pa do zadnjega odigranega komada nam niso pustili dihati niti za trenutek. Popoln šus v glavo. Frontman Johan Hegg in druščina so dokazali, da so si na prvem nastopu pri nas, letošnjem Metal Campu, zaslužili headlinersko mesto petkovega večera in pokazali, da se odlično znajdejo tako pred več tisoč glavo množico kot v relativno majhnem Media Parku. Amon Amarth so že pred začetkom turneje pokazali, da dajo veliko na mnenje svojih fanov in nam omogočili, da smo z glasovanjem na njihovi uradni spletni strani sami izbrali turnejsko setlisto. Johan se je izkazal za odličnega frontmana, saj nas je večkrat oklical za najboljšo vikinško državo na svetu, z nami nazdravljal z besedami na zdravje (!) in nasploh izgledal v odlični formi tako kot preostali člani. V uri in pol smo dobili prerez celotne kariere švedskih vikingov, seveda s poudarkom na zadnji plošči. Ozvočenje je bilo končno na nivoju, razločno so se slišali Johanovi growli, melodije kitar in agresivno bobnanje, vse skupaj pa je popestril lightshow s pravo izbiro barv. Primeren je bil tudi odziv publike in še enkrat smo dokazali, da smo ena najboljših in najbolj hvaležnih koncertnih publik v Evropi.
Ikona metala, izredni vokalist kultne zasedbe Iron Maiden Bruce Dickinson, je v nekem intervjuju dejal, da je naloga vsake skupine, da še tako veliko dvorano spravi na velikost bucike in nastopa tako, da se tudi tistim v zadnji vrsti zdi kot, da to počnejo le za njih. In točno to je Amon Amarth in druščini v Media Parku tudi uspelo.
Nekaj izsekov koncertnega dogajanja:
http://www.youtube.com/watch?v=IUJK_scSIOI
http://www.youtube.com/watch?v=A72AYhzsffY
http://www.youtube.com/watch?v=pH6QNgXQXyI
Setlista
TYR:
1. Regin Smidur
2. Wild Rover
3. Wings of Time
4. Hail to the Hammer
5. Ragnarok
6. Ramund Hin Unge
WINTERSUN:
1. Winter Madness
2. Beyond the Dark Sun
3. Sleeping Stars
4. Beautiful Death
5. Battle Against Time
6. Starchild
AMON AMARTH:
1. Valhall Awaits Me
2. Runes to My Memory
3. Death in Fire
4. Fate of Norns
5. 1000 Years of Oppression
6. With Oden on Our Side
7. Asator
8. An Ancient Sign of Coming Storm
9. Cry of the Blackbirds
10. Last With Pagan Blood
11. Once Sent Through the Golden Hall
12. Victorious March
– encore –
13. Pursuit of Vikings
14. Versus the World
15. Gods of War Arise
Galerija slik
