W.A.S.P. in Blackiejeva pot na Golgoto (2015)

foto: DANIEL ARBAITSTEIN 2015
0 163

Lokacija: München / Theaterfabrik / Nemčija
Datum: četrtek, 29.10.2015
(za nemško verzijo “skrolaj” na dno)


Pa sem jih ponovno dočakal. Blackie Lawless in W.A.S.P. so ponovno na turneji, od zadnje plošče pa je minilo šest let. Aktualni album Golgotha (2015) nadaljuje tam, kjer je končal predhodnik Babylon (2009). Poslušalci bodo na njem slišali odličen zvok in udarno glasbo. Po mojem je za W.A.S.P. dobro, da so trenutno pod okriljem avstrijske založbe Napam Records, saj v njej delajo predani ljudje, ki bodo band odlično promovirali. Golgotho lahko dobite v različnih vinilnih izdajah, na CD-ju in v kovinski škatli, ki je izšla v samo 1500 primerkih. Seveda je jasno, da bodo največji feni pokupili vse možne vrste izdaj, s čimer bodo kmalu postale raritete in s tem pravi zbirateljski artikli.

W.A.S.P. sem nazadnje videl pred tremi leti. Turneja 30 Years Of Thunder je bila odlična, zato sem z radovednostjo pričakoval, če bo Blackiejev ponovno uspelo zvabiti fene pod svoje vpliv. Tik pred začetkom turneje je bend zapustil bobnar Mike Dupke, Randy Black (Primal Fear, Annihilator) pa se je izkazal za dostojnega naslednika.

Ena od muenchenskih dvoran v sklopu kompleksa Theaterfabrik je bilo lepo popolnjena, koncert pa se je začel ob napovedani uri. Kot običajno so W.A.S.P nastop začeli z lepljenko klasik On Your Knees ter Inside The Electric Circus. Ozvočenje je bilo močno in glasno. Videti je bilo, da so člani benda kljub menjavi bobnarja zelo uigrani. Blackie rad igra, vidi se, da pri tem dejansko neizmerno uživa. Neprestano se vrti po odru, kljub poškodbi noge, ki jo je staknil pred časom.

Sledila je priredba The Who The Real Me, ki jo basist Mike Duda rad igra in pri tem nenehno pozira. Kitarist Doug Blair tudi ni bil pri miru niti sekunde, navdušen je bil nad odzivom občinstva. Sledila je stara klasika Love Machine. Oder so zapolnjevali video zasloni, ki so omogočali bolj oddaljenim, da so videli glasbenike od blizu, nekajkrat pa so na njih predvajali videospote.

Na vrsto so prišle skladbe z Golgothe. Z odprtimi rokami so feni sprejeli udarno Last Runaway, za njo so predstavili Crazy, eno boljših s plošče Babylon, ki je navdušenje občinstva samo še stopnjevala. Osebno menim, da je bil to višek večera. To skladbo je vedno lepo slišati, refren je tak, da ga vsi prepevajo, skladba je odlično zgrajena, je takšna, kakršna mora biti prava W.A.S.P. skladba. 

Oder se je pogreznil v temo, napočil je čas za izlet v preteklost. Na zaslonih in iz zvočnikov se je odvijal film The Crimson Idol, uvertura Titanic je bila izhodišče za skladbo Arena Of Pleasure, kar je bil spet eden vrhuncev večera. Nikoli ne bom pozabil turneje iz leta 2007, ko so ob petnajstletnici izida igrali The Crimson Idol v celoti.

No, pa nazaj v sedanjost. Sledila je Miss You z Golgothe, Blackie je pojasnil, da je bila napisana še v času The Crimson Idola. Opisuje Jonathona Steela, heroja iz Crimson Story, ki je izgubil brata. Gotovo najbolj ganljiv trenutke in vrhunec koncerta. Skladba spominja na The Idol, je počasna, prepričljiva, ima odličen refren in super solo Douga Blaira. Kocine so mi šle pokonci!

Blackie Lawless dobro ve, kako napisati rock balado. Njegov edistveni glas pride v tovrstnih skladbah še bolj do veljave.  Po kratkem premoru smo zaslišali uvod v Thunderhead, ki je napovedal naslednjo lepljenko: Hellion in I Don’t Need No Doctor. Prva je bila ena najboljših s prvenca W.A.S.P. iz leta 1984, drugo pa je prvi posnel Ray Charles. Obe sta poskrbeli za dobro voljo med publiko.

Približal se je konec rednega dela koncerta. Blackie in njegovi možje so se poslovili z naslovno skladbo z nove plošče, Golgotha. Spet rockovska balada, v kateri je bil Blackiejev glas preprosto sanjski. Vemo, da je bil Jezus križan na Golgoti, z njim sta bila križana še dva, skladba pa opisuje dogodke z zornega kota enega od obeh trpečih. Je izredno čutna, krasi jo kraljevski kitarski solo in odličen refren. Blackie je v zadnjih letih postal izredno veren, vemo, da so bili takšni teksti včasih za W.A.S.P. popolnoma netipični.

S tem so W.A.S.P. končali nastop. Po nekajminutnem čakanju so se vrnili in udarili z bendovsko himno Wild Child. Kdor je poznal besedilo, je seveda veselo prepeval. Blackie je bil še vedno v odlični formi, ušel mu je celo rahel nasmešek, ki ga je sprožil navdušen odziv občinstva. V zadnjih letih je bila zaključna skladba vedno Blind In Texas, na tej turneji pa so jo nadomestili z I Wanna Be Somebody, ki je odlična za zaključek koncerta.

Feni so ponovno padli v film in se na Blackiejevo vzpodbujanje drli na vse grlo. Po osemdesetih minutah je bilo predstave konec, Blackie je ponovno dokazal, da še ne misli nehati. Bend je poln energije, tudi kemija med člani je zelo dobra, videlo se je, da se je Randy Black dobro vživel v skupino. Zame, kot velikega fena, je vedno žalostno, ko kakšen član zapusti ekipo, zato upam, da bo trenutna postava zdržala še dolgo. Sijajen večer se je s tem končal, s tem pa se je začelo čakanje na novo W.A.S.P.  turnejo.

avtor: Daniel Arbaitstein
fotografije: Daniel Arbaitstein
prevedla in uredila: Jernej Vene & Aleš Podbrežnik


Die Deutsche Version:

Blackie auf dem Weg zur Golgotha (2015)

Endlich ist es wieder soweit. Blackie Lawless und W.A.S.P. kommen wieder auf Tour. 6 Jahre sind vergangen seit das letzte Studioalbum rauskam. Und das neue Werk “Golgotha” (2015)  knüpft  auch weiterhin an den Vorgänger “Babylon” (2009) an.Eingängige Songs und ein sehr guter Sound erwartet die Hörer. Ich denke auch das es gut für W.A.S.P. ist jetzt bei Napalm Records unter Vertrag zu sein. Das österreichische Label leistet tolle Arbeit und die Band wird super promotet.”Golgotha” gibt es in mehreren verschiednen Vinyl-Version, sowie auch als CD und limitierte Metal-Box (1500 Stück). Klar,das alle Die-hard Sammler alle Versionen kaufen werden und somit bald gesuchte Raritäten sein werden.Seit ich W.A.S.P. das letzte mal sah, sind 3 Jahre vergangen. Die 30 years of thunder Tour war wirklich toll und jetzt war ich neugierig ob es Blackie weiterhin schafft die Leute in seinen Bann zu ziehen. Kurz vor Tourbeginn verließ Mike Dupke (drums) die Band. W.A.S.P. konnten sich die Dienste von Randy Black (Primal Fear,Annihilator) sichern und er ist auch ein guter Nachfolger.

Pünktlich startet die Show der „Bloody road to Golgotha Tour” in einer sehr gut gefüllten Halle der Theaterfabrik.

W.A.S.P. starten wie gewohnt mit dem Medley bestehend aus den 2 Klassiker-Songs On your knees und Inside the electric circus.Der Sound kommt recht stark und druckvoll aus den Boxen. Es scheint als seien W.A.S.P. sehr gut eingespielt,trotz dem Wechsel am Schlagzeug. Blackie ist anscheinend in Spiellaune,er wirbelt auf der Bühne umher, trotz seiner schweren Verletzung am Bein die er sich zugezogen hatte. Als nächstes wurde das The Who cover “The Real Me” ausgepackt.Mike Duda (Bass) spielt diesen Song sehr gern. Er posiert wie gewohnt vom Publikum. Doug Blair (Guitar) wirbelt auf der Bühne umher und ist sichtlich begeistert vom Publikum. Es folgt ein Klassiker der Bandgeschichte. LOVE machine wird gespielt.Die Bühne ist vollgepackt mit den Videoscreens und man kann sich die Band anschauen und nebenbei auch die Videos auf den Screens  bewundern.Nun wurde es aber Zeit neue Songs vom”Golgotha” album zu präsentieren. Last runaway ist ein starker Song vom neuen Album und wird auch von den Leuten sehr abgefeiert. Danach wurde einer der bessten Songs vom Babylon album gespielt. „Crazy” ist ein weiter Hit der Band und ab jetzt wurde die Stimmung im Publikum immer besser.Für mich hat sich „Crazy” auf jeden Fall zu einem Highlight der Setlist der band gespielt. Immer wieder toll den Song zu hören. Mitsing refrain,toller Songaufbau, so muss ein W.A.S.P. song klingen.

Dann wurde es dunkel auf der Bühne.Zeit für einen kurzen Abstecher in die Vergangenheit.Die Videoscreens zeigen den Crimson Idol Film während der Openersong vom Crimson Idol Album aus den Boxen dröhnt. The Titanic Overture dient als Intro für den Song „Arena of pleasure”. Ein weiterer Highlight des Abends. Ich persönlich werde nie die 2007 Tour vergessen. Da wurde das komplette Crimson Idol Album live gespielt,damals zur Feier des 15 jährigen Bestehens des Albums. Nun aber wieder zurück in die Gegenwart. Es folgte ein aktueller Song vom neuen „Golgotha” Album. „Miss You” war laut Aussage von Blackie der erste Song der damals für das Crimson Idol Album geschrieben wurde. Der Song handelt vom Held der Crimson Story,Jonathon Steele der seinen Bruder verlor. Für mich der absolute Highlight der heutigen Show. Der Song knüpft sehr an „The Idol” an,sehr langsam,druckvoll,toller refrain und ein absolut super Solo von Doug Blair. Gänsehaut feeling pur!!!!

Blackie versteht es wie kein anderer tolle Rockbaladen zu schreiben. Seine einmalige Stimme kommt bei solchen Songs einfach noch viel besser zur Geltung. Kurze Pause und es wurde wieder ein Zwischen-Intro eingespielt. „Thunderhead” kündigte das nächste Medlay an , bestehend aus Hellion und I don´t need no doctor. Hellion war einer der bessten Songs vom Debutalbum im Jahre 1984. I don´t need no doctor wurde ursprünglich von Ray Charles gespielt. Ein toller Song der für viel gute Laune sorgt. Dann war es schon Zeit für den letzten Song des regulären Sets. Blackie und seine Männer verabschiedeten sich mit dem Titelsong des neuen Albums „Golgotha”. Einmal mehr eine einmalige Rockbalade und Blackie´s Stimme war einfach traumhaft. „Golgotha” hieß der Berg auf dem Jesus gekreuzigt wurde. Es waren bekanntlich noch 2 andere Männer dort die gekreuzigt wurden.Der Song wurde aus der Sicht von einem der 2 geschrieben. Sehr emotionaler Song mit einen Wahnsinns Gitarren Solo und ein mitsing refrain. Blackie ist seit ein paar Jahren ja bekanntlich sehr gläubig geworden. Früher wären solche Texte sehr untypisch für W.A.S.P. gewesen.

Somit war das Set schon vorbei. Nach einigen Minuten die die Band auf sich warten ließ, kam Blackie und de Jungs zurück auf die Bühne.Dann wurde es aber Zeit für die Bandhymnen, Zeit für Wild Child. Jeder der den Text kannte,sang wohl mit. Blackie war immer noch in guter Form und konnte sich auch nicht ein leichtes Lächeln verkneifen, so gut war die Stimmung im Publikum. In den letzten Jahren war ja immer „Blind in Texas” der letzte Song des Abends. Auf dieser Tour ist es nicht so. Blind in Texas ist überhaupt nicht mehr in der Setlist, dafür wurde ganz zum Schluss dann noch „I wanna be somebody” gespielt. Dieser Song ist,wie auch Blind in Texas ein toller Abschlußsong! Die Leute im Publikum gaben nochmal richtig Gas und schrien so laut wie möglich als Blackie sie aufforderte mitzusingen. Nach ca. 80 Minuten war die Show vorbei. Blackie bewieß einmal mehr das er noch lange nicht aufhören will. Die Band ist voller Energie, das ganze Team bei W.A.S.P. ist einfach gut aufeinander abgestimmt. Randy Black hat sich auch super in die Band eingelebt. Für mich als grosser W.A.S.P. fan ist es immer traurig wenn ein Mitglied die Band verlässt. Hoffentlich bleibt das Line-Up noch lange so bestehen. Somit geht ein toller Abend zu Ende und das warten auf die nächste W.A.S.P. Tour beginnt von vorne.

foto & text: Daniel Arbaitstein


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki