W.A.S.P. na maršu skozi Pordenone do Golgote (2015)

foto: DANIEL ARBAITSTEIN 2015
0 33

Lokacija: Pordenone / Il Deposito Giordani / Italija
Datum: četrtek, 05.11.2015


W.A.S.P., znameniti losangeleški shock rockerji, v osemdesetih znamenje največjih koncertnih nečednosti in provokacij, katerih namerni ekscesi so skoraj zasenčili njihovo avtorsko glasbo, torej W.A.S.P. so bili bolj znani po odrski šokantnosti, kot izdani glasbi, so se po 4. letih premora vrnili na prizorišče s svojim skupno 15. studijskim albumom imenovanim »Golgotha«.

Bend, ki mu poveljuje neomajni in edinstveni Steven Edward Duren, z udomačenim umetniškim vzdevkom Blackie Lawless, z zvestima podanikoma Mikeom Dudo (bas kitara, spremljevalni vokal) in Dougom Blairom (kitara, spremljevalni vokal) ter novopečenim pomagačem na bobnih Randyjem Blackom (ex-Annihilator, ex-Primal Fear), se je tako v začetku novembra, v sklopu nove turneje imenovane »Road to Golgotha«, ustavil dovolj blizu slovenske meje, da človek zapisan ljubezni do zvokov trše kitarskorifovske branže, spektakla nikakor ni smel zamuditi.

Slednjega dejstva so se dobro zavedali tudi slovenski ljubitelji heavy metala in prispevali zagotovo 70, če ne več, glav na ta koncert. Našlo se je še nekaj avstrijskih, pa tudi hrvaških zanesenjakov, skratka pisana druščina. Obisk sicer ni izpolnil pričakovanj. Le kakih 450 ljudi je navrgel, pa vseeno. Glede na pretekle izkušnje obiskovanja koncertov zasedbe W.A.S.P v Italiji, je obveljalo pravilo, da italijanski temperament ne prekosi prav noben drug vselej, ko so na odru W.A.S.P. Pa je bilo tudi tokrat zares tako?

Malo preko osme zvečer so udarili na oder italijanski Lucky Bastardz. Hard rockerji iz mesta Alessandria, ki delujejo od leta 2008 dalje. V žepu s tretjim studijskim albumom “Alwayz On The Run”, so fantje dobili priložnost, da nastopajo kot predskupina famoznim W.A.S.P., na 10 koncertnih terminih po Evropi. Kvartet se je svojega dela lotil sila podjetno, čutile so se izkušnje in kilometrina. Bend je zelo solidno uigran. Podrapan hard rock, z nekaj porednega ščepca in umazanije, stkan po vzoru zasedb AC/DC, Guns ‘N Roses in Skid Raw, je imponiral predvsem po plati velike srčnosti s katero so pristopili fantje. Nekaj obvezno zaigranih kretenj poziranja je sicer bilo odvečnih, a rock’n’ rol je zabava in večkrat tudi dobra satira. Solidno, korektno, zaigrano s pravo dozo srčnosti ter vehemence, a brez avtorskih presežkov. Fantje so torej dober naslov za žur. Prijetna uvertura v koncertni večer.

W.A.S.P. so nas tokrat pustili čakati 40 minut. Manj kot uro. Lepa gesta, glede na pretekle izkušnje, sploh tisto, z dne 01.12.2004 iz Zagreba, ki ni ostala v prav lepem spominu. Koncerti skupine W.A.S.P. so od nekdaj v parih posebnostih stalnica. Fantje igrajo le dobro uro in uporabljajo zvočne matrike. S tem je treba biti sprijaznjen, v kolikor ne želiš ostati prikrajšan za koncertne užitke.

Bend se je predstavil v zelo dobri formi. Vedro razpoloženje in dovolj odrske kinetike, tudi s strani Blackieja, ki se je sprehajal od pročelja odra zdaj na njegovo levo, zdaj na desno stran. Poglavar skupine je dokazal, da tudi vokalno še ni za v staro šaro, le v začetku je potreboval nekaj časa da ogreje glasilke na pravo delavno temperaturo, potem pa je razvijal moč svoje značilne grlene rezkavosti. Frizura natopirana, beli puder, črna šminka. Oprijeti Spandex, visoki desperado škornji in seveda vpadljiva W.A.S.P. majica. Brez žag, krvi, surovega mesa, sadomazohizma in brez bizarnega lateksa. Slednje rekvizite je Blackie prerasel in pustil daleč za seboj. Blair, Duda in Black so odlično opravili svoj posel. Randy se je hitro vklopil v filozofijo benda, delo je opravil vrhunsko. Blair je izpadel fenomenalno zlasti v zaključni solaži novih Golgotha, pa baladne Miss You, kjer je pokazal vso svojo mojstrstvo tudi po plati, ki zahteva krepko mero prefinjenosti.

Bend je po pričakovanju odprl koncert s standardno kombinacijo On Your Knees / Inside Electric Circus in hitro spravil v galop občinstvo. Navkljub ugodni oziroma ustrezni mešanici starega in novega materiala, kjer sta denimo izstopali starejši Arena of Pleasure in kombinacija dva v enem (Hellion/ I Don’t Need No Doctor), pa je ostajala publika precej rezervirana. Iz minuto v minuto se je bolj in bolj ohlajala. Dejansko so edini pravi kraval zganjali Slovenci v prednjih vrstah. To je osupljivo spoznanje, glede na to, česa vsega so pred leti bili zmožni Italijani na koncertih zasedbe. Ne glede na to, se je proti koncu koncerta uspelo enemu izmed ljubiteljev skupine prebiti na oder. Blackie, ki je zaznal vsiljivca, se je umaknil v globino odra. To je povsem do bobnov, mali nepridiprav pa se je med tem postavil kar za mikrofon in vskočil v refren skladbe. Hitro je letel na glavo v publiko, ko sta to opazila varnostnik in odrski menedžer skupine. Tudi Blackie tega ni takoj pozabil. Pristopil je na levo stran, povsem do odra in gledal naravnost v oči skisanemu fenu, pri tem pa globoko odkimaval z glavo. Bend se je sicer vrnil, da zaigra obvezni dodatek, kjer je po pričakovanju našla svoje običajno mesto War Child, presenetljivo pa je Blind In Texas zamenjala za zaključek I Wanna Be Somebody.  Publika bi lahko z nekaj več  žara in temperamenta izsilila tudi Chainsaw Charlie, ki ga W.A.S.P. sicer igrajo tudi na tej turneji. A glede na medlo odzivnost, smo bili na koncu lahko sploh srečni, da se je Blackie s kompanijo pojavil na odru ter zaigral obvezni dodatek.

Kakorkoli. Blackie je mož izjemne karizme. Njegova odrska figura izraža mogočnost in avtoriteto, obenem pa mero pobalinskosti in porednosti, ki še vedno lahko deluje v svoji veščni groteskonosti drzno, celo plašljivo. Bend je zagrizel dovolj. Prepričal je v vsem. W.A.S.P. se držijo, novi material pa se izvrstno veže na klasike. Pest energičnega odrskega vrtiljaka edinstvene glasbene izkaznice, ohranja torej tudi na zrela leta pravo mero dinamita.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Daniel Arbaitstein


W.A.S.P.:
1. On Your Knees / Inside the Electric Circus
2. The Real Me
3. L.O.V.E. Machine
4. Last Runaway
5. Crazy
6. Arena of Pleasure
7. Miss You
8. Hellion / I Don’t Need No Doctor
9. Golgotha
—dodatek—
10. Wild Child
11. I Wanna Be Somebody

LUCKY BASTARDZ:
1. Dawn of the Phoenix
2. Fuckinsnow
3. Liar
4. Circles on the Shore
5. Wolf’s Lair
6. New Era
7. Tiger Hostel
8. eDrugs
9. Sin City 

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki