Izvajalec: Nick Cave & Warren Ellis
Založba: Mute Records
Izid: year
Trajanje: 122: 27
Ocena: 5/5
Warren Ellis in Nick Cave sta nerazdružljiva kolega. Ne le, da sta oba Avstralca, pač pa sta njuni glasbeni karieri soodvisno prepleteni skozi imena The Dirty Three, Grinderman, Ellis pa je bil in ostaja še naprej tudi del Caveove zasedbe Bad Seeds.
Pri Mute Records so se odločili, da izvabijo s strani ljubiteljev glasbe še kakšen dodaten novčič, ki bi se nemara prizibal na založbin pogoltni transakcijski račun (brez dna). Navadno so takšne “vsiljene” in ne nujne poteze s strani založb precej “površne” in zlahka jih spregledaš. Kje se torej skrivajo argumenti, ki prepričajo kupca, da je izdaja “White Lunar” vredna naložbe?Ne nazadnje je glasba, ki jo ponujajo na Mute Records, že dostopna na filmih The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, The Proposition, The English Surgeon, The Girls Of Phnom Penh in bo dostopna kmalu tudi na prihajajočem filmu The Road. Kar ponuja “White Lunar”, je kompilacija in izbor najbolj svetlih glasbenih trenutkov glasbene podlage omenjenih filmov, ki sta jih prispevala glasbenika v obdobju od 2005 do 2009.
Kompilacija dveh CD-jev ponuja v prvi vrsti dva ploščka, ki sta v smislu nizanja vzdušij ločeni zgibanki. Na prvem ploščku lahko uživamo v skladbah, ki nosijo med drugim tudi opremljenost z orkestralnimi aranžmaji. Prvi CD je lažje osvojljiv za ušesa, torej manj zahteven, medtem ko je drugi CD zaznamovan s precej več melanholije, temačnosti, bolečine,… vseskozi pa je nit glasbenega izraza jasna in tipična. Tipična le za primer, ko združita moči Ellis in Cave. Dobrodošla je vključitev nekaterih “izgubljenih” tem (The Vaults), ki niso bile nikdar vključene v nobenega izmed filmskih trakov. To ponuja dodatno posebnost te kompilacije. Odlično se dopolnjujejo tudi aranžmaji teh “izgubljenih” skladb (Halo, Zanstra, Daedalus, Magma), ki so vpete na drugi plošček. Pri Mute Records so bili pazljivi in združili na ploščka stvari, ki so med seboj bolj kompatibilne. Tako pvi plošček sestavljajo skladbe vzete iz filmov The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, The Proposition in s prihajajočega The Road.
Kdor pozna siceršnji opus tih dveh glasbenikov, mu bo jasno, da sta bila izbrana kot nalašč, da prispevata glasbo za filmsko ozadje z motivsko tematiko oziroma kadri, ki se nanašajo na nasilje (umori, posilstva, trgovina z ljudmi, kaos stanja postapkalipse,…). Torej za uglasbitev zgodb z večinoma tragičnim koncem. Seveda pristopata Ellis in Cave povsem nevsakdanje, edinstveno in kar je glavno, povsem neobremenjeno in neodvisno. Iz njiju sije zlasti tankočutnost, tista subtilna plat, ki je lahko še kako prepričljiva in resnična.
Prvi CD vas bo nežno zibal skozi prelive klavirja in godalne aranžmaje, ki naslavljajo prve štiri točke CDja, vzete iz podlage za film The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, prijetna uvertura prevzema v nadaljevanju več depresivnih in trpkih momentov, kar sovpada z več nasilja, ki ga ponuja filmska zgodba The Proposition. Tu oba glasbenika ne pozabita tudi na poudarek pri vpenjanju glasbenih elementov, ki prihajajo iz Avstralske celine. Torej to je cel skupek motivskih navez, ki so jih v Avstralijo zanesli angleški in irski staroselci (violina, akustična kitara), medtem ko nosi skladba The Rider no 2. motivsko podlago, ki uporablja zvok podoben tradicionalnemu instrumentu, značilnemu za glasbo originalnih prebivalcev Avstralije Aboridžinov, imenovanem didjeridoo. Ta strožji in bolj resen del prvega ploščka, preseka žarek sonca v skladbi št. 11 The Rider Song, kjer boste prišli na račun tudi ljubitelji The Dirty Three, saj prispeva Nick Cave svoj vokal v njej. Do konca prvega ploščka lahko nadalje uživamo ob prebranih trenutkih filmske podlage za film The Road. V ospredje stopita znova krhki preplet violine in klavirja, ozadje pa zapolnjujejo dodatni godalni aranžmaji. Motivsko močne strukture skozi ponavljanje lahko delujejo hipnotično, zato se jim splača popolnoma prepustiti, saj je njihova atmosfera zares posebna.
The Road je film, ki bi moral iziti že pred enim letom, končno pa naj bi izšel novembra letos. Njegov režiser je znova John Hillcoat, kot v primeru filma The Proposition. Boj za obstanek (preživetje), ki je osnovni motiv v filmu The Road, pa je napeljal oba glasbenika na to, da sta glasbo zelo približala glasbi filma The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford. Ne bo vam do smeha, obenem pa vas bo okusna barvna paleta prepletov v strukturi aranžmajev, nenehno držala budne pri stvari.
Drugi plošček ponudi nekaj več psihadelične kaotičnosti, motivsko zna dražiti in odbijati občutljivejša ušesa, zato potrebujete zanj nekaj več odločne žilavosti in vztrajanja, da se prebijate skozenj. Trgovanje z dekleti Pnohm Penha, gotovo ni nič kaj rožnata realnost in Ellis ter Cave tu izkoriščata to dejstvo in ga z uporabo velikih talentov mojstrsko poudarjata. Čeprav je na drugem ploščku 7. skladb, se za zaključno Sorya Market skriva še dodatna skrita skladba, ki vam bo v vsej srhljivi atmosferi gotovo postavila vse kožne dlake ostro pokonci!
Izdaja “White Lunar” torej opraviči ves svoj smisel, saj je glasba na njem tisto kar odtehta prav vse zahteve, še tako razvajenih glasbenih ušes. Zagrabili boste za njo gotovo vsi privrženci Nicka Cavea, nasploh njegovih del v navezi z Warenom Ellisem. Kljub temu, da glasba na “White Lunar” nima prav nič žanrskih navezav z Grinderman, The Dirty Three, Bad Seeds, pa je energija, ki jo seva sam pristop skladanja nekaj, kar vas bo podzavestno opomnilo, da vam je tudi “White Lunar” zelo blizu in da vam, kljub glasbenim posebnostim, zveni zelo domače. Kot povedano. Cave in Ellis sta izrazno silno močna umetnika in ponujata v svojem pristopu absolutni glasbeni unikat, založba Mute Records pa s to kompilacijo, brez težav presega nevarnost, da bi lahko označili izdajo za “vsiljeno”, “nedoživeto” in kot striktno potrebo po dodatnem viru zaslužka. Glasba na obeh ploščkih poseduje kopreno, ki je edinstvena in prepoznavna le kadar združita moči Warren Ellis in Nick Cave. Ker je mnogo motivov enostavnih, minimalističnih, kratkih, repetitivnih, so občutja, ki jih želita umetnika izpostaviti toliko močnejša. To pa je bil tudi njun osnovni motiv. Repetitivnost v tem primeru nikakor ni moteča, kvečjemu dobrodošla, saj je njena osnovna funkcija da poudari določen kader, ki se odvija v filmu. Zaradi teh uglajenih in premišljenih trikov minimalizma, bo “White Lunar” z lahkoto prirasel tudi k srcu mnogih ljubiteljev post rocka!
Zasedba
Nick Cave – kitara, klavir, aranžmaji, vokal
Warren Ellis – klavir, kitara, violina, aranžmaji
Seznam skladb
CD1.:
1. Song For Jesse
2. Moving On
3. What Must Be Done
4. Song For Bob
5. Happy Land
6. The Proposition #1
7. Road To Banyon
8. The Rider #2
9. Martha’s Dream
10. Gun Thing
11. The Rider Song
12. The Road
13. The Mother
14. the Father
15. The Beach
16. The Journey
17. The Boy
CD2.:
1. Srey Leak
2. Me Nea
3. Rom
4. Halo
5. Zanstra
6. Black Silk (Suture)
7. Brain Retractor
8. Dandy Brain Cannula
9. Rat s Tooth Forceps
10. Kerrison s Punch
11. Micro Sucker
12. Window
13. Daedalus
14. Magma
15. Cheata
16. Sorya Market
