Avtor: Rok Klemše
Kraj: Orto bar, Ljubljana
Datum koncerta: 02.09.2010
Število obiskovalcev: 120
Cena karte: 8€
Poletja je žal konec in z njim poletnih festivalov. A prinese jesen poleg dežja, turobnega vremena in mraza, k sreči tudi začetek klubske koncertne sezone. Tako je svoja vrata s septembrom odprl tudi Orto bar, ki že leta predstavlja eno osrednjih ljubljanskih koncertnih prizorišč, s pestro glasbeno ponudbo in kljub nekoliko višjim cenam ostaja pribežališče in hram za glasbeno alternativno misleče ljudi. Za odličen start koncertne sezone sta z najboljšo moderno thrash metal zasedbo Warbringer in še enimi Američani, Skeletonwitch, poskrbela umazana dihurčka, da pa oder Orta ni predolgo sameval so se na dolžnost javili Dweal, alternativna rock/metal zasedba Last Day Here in Finci Before the Dawn.
Prvi septembrski petek je v Orto bar privabil lepo število ljudi, ki so jih v zgornjem nadstropju že ogreli Dweal s predstavitvijo še vedno aktualnega prvenca Fate By Coincidence, za njimi pa so oder že zasedli Last Day Here. Fantje se od njihovega prvega koncerta v Ortu pred dobrima dvema letoma, ki je bil za njih hkrati tudi premierni nastop v prestolnici, na mesto zločina redno vračajo, tokrat so v Orto bar prilomastili že četrtič. Od izdaje prvenca From Pieces Created je minilo že tri leta in fantje se tega dobro zavedajo. Kljub lepemu številu pozitivnih kritik tako s strani domačih kot tujih medijev in v zadnjem času kopici odigranih koncertov na tujem, predvsem v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem, fantje ne počivajo na lovorikah in so setlisto dodobra prepihali z novimi komadi, ki se jih je nabralo že za novo ploščo in morda še kakšen več. Last Day Here so z odlično uigranostjo in odrsko živahnostjo na noge spravili lepo napolnjen prostor pred odrom, ki je družno z vokalistom Markom prepeval predvsem komade z albuma, ki so se že zelo trdno usidrali pri fenih. Izjemno spevni refreni zlahka pritegnejo glasove iz publike k čimer izdatno spodbuja in podžiga Marko, čeprav je pri nagovorih med komadi še vedno nekoliko neroden. A vse popravi z odličnim petjem, ki v ničemer ne zaostaja za studijskimi posnetki, z lepo in toplo barvo glasu ter izjemno vživetostjo in interpretacijo besedil pa dokazuje, da gre za enega boljših vokalistov na domačih tleh. In še vedno si je včasih težko predstavljati, da je človek s tako dodelanim čistim vokalom včasih prav pošteno in nečloveško krulil pri Supremacy. Inštrumentalna četverka pa skrbi, da vse teče kot namazano, strune sedemstrunskih kitar se pod prsti Uroša in Jureta upogibajo tako kot se morajo, ritem sekcija pa skrbi za trdno vezivo z razgibanim basiranjem in sicer preprostimi, a učinkoviti in premišljenimi bobnarskimi prehodi. V večji meri pomeni tipanje v temi za skupino verjetno igranje novih komadov, a je po slišanem razveseljivo, da predstavljajo za Last Day Here precejšen napredek. Značilna spevnost in melodičnost ostaja za fante sicer na prvem mestu, a so komadi v marsičem precej bolj dograjeni, predvsem melodije so še bolj udarne, zares lepo pa je slišati nekaj spretnih solaže, ki komade le še obogatijo. Last Day Here so v Ortu znova potrdili, da so v odlični koncertni formi, prišel pa je že čas za novo ploščo s katero bodo morali dokazati, da lahko trenuten uspeh dosežejo in še pomembneje, tudi presežejo.
Petkov večer so zaključili Finci Before the Dawn in zbrane lepo presenetili s kvalitetno zmesjo melodičnega death metala in gothic metala. Bend je pri nas popolna neznanka, a so publiko, ki se je sicer potem, ko so oder zapustili Last Day Here nekoliko razgubila, spravili na primerno delovno temperaturo. Before the Dawn so se v Ortu ustavili s turnejo Decade of Darkness s katero obeležujejo svojo deseto obletnico delovanja, ki so jo zapečatili tudi na pred kratkim izdanem istoimenskem EPju. Z njega so odigrali tudi levji delež skladb s katerimi so predstavili vizijo ustanovitelja in vodje benda Tuomasa Saukkonena o zmesi surovega in agresivnega, a predvsem melodičnega death metala in mehkejših, počasnejših melanholičnih delov. Mestoma tako Before the Dawn spomnijo na finske rojake Amorphis. Tuomas je kot vodja benda zavzel osrednjo pozicijo in vlogo growl vokala, ki je bil surov, a še vedno dovolj razumljiv, medtem kot je basist Lars Eikind (nekdanji član norveških black metalcev Khold in progresivcev Winds) poskrbel za globoke in melanholične vokale ter povezovanje programa. Za odličnega se je izkazal bobnar Atte Palokangas, ki je razkazal pester nabor prehodov, dobrih idej in učinkovite rabe činel, le pri nenehnem poziranju z vrtenjem palčk bi se lahko malce umiril. Before the Dawn so bili lepo presenečenje za zaključek petkovega koncerta, njihova zmes melodičnega in melanholičnega metala je mestoma zanimiva in vznemirljiva, a celokupno ne predstavljajo nekaj posebno unikatnega in nekaj česar ne bi že večkrat slišali drugje.
Fotografije: Nina Grad
Setlista
BEFORE THE DAWN:
1. Disappear
2. My Darkness
3. Faithless
4. Alone
5. End of Days
6. Away
7. Monsters
8. Morning Sun
9. Dying Sun
10. Painless
11. Wrath
12. The Black
13. Deadsong
14. Unbreakable
15. Scar
Galerija slik
