Zajeban kranjski dan z Don Mentony Band (2014)

0 76

Lokacija: Kranj / Izbruhov bazen / Slovenija
Datum: sobota, 12.04.2014


Pravi aprilski deževen dan. In še zajeban za povrhu! Znova migajoči Don Mentony Band je v začetku letošnjega marca naposled, po 14. sušnih letih, izdal novi studijski album. Na čelu z veteranom slovenske rock ‘n’ roll scene, znamenitim Janezom Zmazkom Žanom, je kvintet podredil meseca marec in april nekaj promocijskim koncertom. Zanimivo je bilo kako je ekipa RockLine vsakokrat nesrečno lovila bend na terminih koncertov. Koncert v klub Lukna v vasi Prečna pri Novem mestu so denimo nekaj dni pred napovedanim nastopom skupine znova zaprli! Fortuna nam je bila naklonjena torej prav za zadnji potrjeni nastop skupine. V Kranju.

Poleg Janeza Zmazka Žana na kitari in vokalu, so v ekipi sami velemojstri svojega posla. Odlični bobnar Žiga Kožar (Moonlight Sky Trio), basist Klemen Teran, kitarist Luka Vehar (The Dreams, E.V.A.) in harmonikaš Boštjan Dorič! Tudi ta obisk je potrdil, da klubska scena v Sloveniji na celi črti ugaša. Dvomim, da je na to kaj vplival istočasni nastop The Drinkers v Klubaru (center Kranja)! Ko so stopili na oder kranjski B.A.K.S., je bilo v dvorani, ki sprejem 1100 ljudi, malo preko 50 glav, za povrhu bolj kot ne prijateljev in znancev skupine. B.A.K.S. se s tem niso pretirano obremenjevali, pač pa se marljivo lotili preigravanja avtorskega materiala. Dve kitari kreirata masten masivni zvok, nekoliko namerno hreščavo uglašen! Tu so kinetični bobni v ozadju in bas/vokal v prvi fronti liniji. Avtorska  glasba značilnega slovenskega melosa, s katerim se na trenutke približa melosu Siddhartine filozofije, zgodnjim Anavrinom, kakšen riff pa  zna uvodoma zagrmeti v slogu kakšnih Tide, pa čeprav so to zgolj asociacije, da ob branju približno sami ocenite kam pes taco moli pri B.A.K.S. Korekten nastop, solaž pa se z desne kitare nikakor ni slišalo med špilom.

Don Menotny Band so kot glavni nosilci večera prispeli na oderi šele 10. minut preko enajste ponoči. Ljudi je bilo definitivno manj kot sto v dvorani. Fantje odprejo uvodni del koncerta s tremi klasikami, ki naj bi podžgale zdesetkano občinstvo v prostoru. Ko noč zamenja dan, Dost mam in To je moje življenje. Bend je že uvodoma hipoma prevzel s suvereno uigranostjo in medsebojnim odrskim zaznavanjem, pa čeprav je imel za seboj špil v Postojni in definitivno ni deloval najbolj sveže, kar je kasneje razkazal zlasti Zmazkov vokal, ki je v konici koncerta postajal vse bolj šibak. V začetnem delu se ni slišalo prav nič Doričeve harmonike. Prvikrat jo je bilo mogoče zaznati v naslovni skladbi sveže izdanega novega albuma skupine »Zajeban dan« – RockLine recenzija TUKAJ, ki so mu sledile še Ne grem se več, Lahko si za, lahko si proti, pa Mojca, ki ima potencial, da bo postala kmalu ponarodela (vsi jo od skupine namreč naročajo za svoje Mojce) in Vrag naj te vzame. Prvi del je sklenila zabavna klasika Marjetka.

Veliki poglavar in glasbeni vizionar skupine Janez Zmazek Žan ostaja guru svoje igre. Poleg svojega možato robatega, »na vogalih počenega« vokala, je znova prevzel s svojim edinstvenim karakterjem kitarske igre. S kitarskim dotikom in zvokom, ki ga skreira na odru le on sam. Mož ostaja presneto vešč in v muzikaličnem smislu vselej polaga tone v solažah na natanko odmerjeno mesto, noben ton ne zveni odveč. Žan uporablja zelo neposreden kitarski zvok, lahko rečemo izrazito prodoren.  Na njegovi levi je stal imenitni Luka Vehar, ki je dva dni prej v ljubljanskem Gleju igral s »slovenskimi The Alman Brothers Band« The Dreams. Vehar je mehkejši. Recimo, da je tehnično bolj izpiljen, da mu prsti lahko tudi hitreje letijo. Kontrasta med kitaristoma sta posebna draž prenovljenih Don Mentony Band in z velikim užitkom gre spremljati delo obeh. Tu je izredna in čvrsto kompaktna ritem linija naveze Klemna Terana in enega najbolj izpopolnjenih in vsestranskih bobnarjev mlade generacije na slovenskem, Žige Kožarja. Za veliko sočnost pa seveda skrbi po novem z duhovito implementacijo vložkov harmonike v spremljavi Boštjan Dorič.

Žan ostaja v svojih nagovorih znotraj premorov med skladbami prepoznavno godrnjavo sarkastičen. Znova je z nekaj »direktnimi« opažanji skozi preverjeno učinkujoči črni humor zabaval prisotne, »Zunaj prodajamo naš novi CD za 87,00€, poleg pa dobite tudi dve velikonočni šunki« in ob dogodku, ko je prispel do roba odra eden od rožnato veselih Kranjcev, da se pohvali s kupljenimi novim studijskim albumom skupine: »No evo, še 20.000 takšnih, pa bomo splavali na zeleno vejo«!«

Po petnajstih minutah pavze, so fantje prispeli nazaj na oder da dostavijo še drugi del, kjer so nizali klasike za klasiko! Koncert so vodili skozi izvedbo skladb A štekaš, Nekam bom šel, Z občutkom, Nikol si nam odpustu, Sedem let, Zdaj sem pa miško, Lenoba, Rekla je ne, Na obali, ob tem pa seveda niso pozabili na Mrho, s katero so sklenili regularni del koncerta. V dodatku zaigrajo znova skladbo Mojca, ki odstopa od preostalega materiala zlasti po voluminoznem »stereo chorus groovu«, ki ga za to priložnost doda v zvok kitare Žan. Šegav komad, ki upajmo, da bo prinesel skupini znova več odmevnosti na slovenski glasbeni sceni.

Skupina ostaja s svojo esencialno figuro, nezamenljivim Janezom Zmazkom Žanom, ena najbolj samosvojih in posebnih glasbenih zgodb, ki s vzniknile na slovenskem. Lepo jih je znova gledati bolj pogosteje na odrih. Če kdo razume kaj je to »mojo«, kaj je to rock ‘n’ roll in kaj blues, ostaja še naprej eden prvih naslovov za ta odgovor Janez Zmazek Žan. Poklon skupini za izredno lep in zabaven večer v Kranju in upam da se vidimo kmalu ob prvi priložnosti.

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki