Avtor: Rok Klemše
Izvajalec: Ayreon
Založba: Inside Out Records
Izid: year
Ayreon je otrok nizozemskega “wunderkinda” Arjena Anthonyja Lucassena, ki vsaj meni osebno predstavlja nekakšno moderno različico Mozarta. Arjen že dobrih deset let osrečuje z dobrimi izdelki, vsak od teh pa predstavlja nadgradnjo prejšnjega in Ayreon tako predstavljajo enega izmed bendov za katerega lahko zlahka rečemo, da je njegova diskografija prava mala evolucija. Ayreon že od samega začetka svoje kariere v svoji svojevrstni mešanici glasbe združuje vplive metala, progresivnega rocka in deloma folka. Vse albume, ali vsaj njih večino, pa povezuje zgodba Arjenovega vesolja, ki se jo bere kot kakšno resnejše znanstveno fantastično delo. Album z rahlo butastim naslovom, 01011001, kar je sicer ascii binarni zapis in pomeni Y, je tako nekakšno neposredno nadaljevanje albuma Into the Electric Castle (1998). Arjen nas je z njim preslikal na planet Y, kjer živi rasa ljudi, ki ne pozna čustev, saj so odvisni od naprav, ki jim podaljšujejo življenje v neskončnost. Tehnično napredna prebivalci planeta opazijo komet, ki je na poti trčenja v Zemljo in to jim ponudi priložnost, da revitalizirajo svojo raso. Nadgradnjo zgodbe z Into the Electric Castle Ayreon nadaljuje zelo ambiciozno, v dveh delih dvojnega albuma.
Arjen nadaljuje tradicijo, ki traja že od prve plošče, okrog sebe je znova zbral eminenta imena metala in rocka, ki se prelevijo v vloge “Večnih” (Forever) in “Človeka” (Man). Arjen je svoje brilijantne skladateljske in kompozicijske sposobnosti vedno znova prelil v glasbo albumov in vedno znova presenetil z nenehnim napredkom ter eksperimentiranjem. 01011001 pa tokrat morda ostaja v bolj varnih vodah že znanega Ayreon zvoka, kar pa ni nujno slabo, saj večino skoraj uro in tričetrt dolgega albuma predstavljajo sijajne skladbe in fantastično sodelovanje in prepletanje gostujočih vokalistov. Tokrat se Arjenovo eksperimentiranje in poigravanje z različnimi glasbenimi žanri nekoliko umakne globlji in bolj čustveni predstavi. Že to je razlog, da je za osvojitev albuma potrebno večkratno poslušanje, kopica vokalistov pa poskrbi za pestrost in dinamiko, zaradi katere se mora plošča prav tako večkrat odvrteti, saj si že v uvodnem komadu Age of Shadows verze podaja kar sedem vokalistov. 01011001 je v primerjavi s prejšnjimi Ayreon izdelki precej bolj introspektivna in umirjena plošča, večji del si izborijo klaviature in elektronika, ki gradita na intimni, melanholiči atmosferi albuma. Glasba pač ustreza resnejšim besedilom in tako večkrat vlogo prevzame temačna, težka atmosfera, ki jo Arjen mojstrsko prepleta z iskrivimi, bolj veselimi elementi. Človek pač ljubi in rad piše glasbo in to se še kako pozna na 01011001. Album popelje na vznemirljivo popotovanje polno ovinkov, spustov in vzponov in zares veseli smo lahko, da se v današnjem času popolnega glasbenega pofla najde tudi album, ki poslušalcu predstavlja velik izziv. Pravi užitek se je usesti in prepustiti glasbi in fantastičnim vokalnim predstavam, ter vsakič znova odkriti nove in nove plasti, ki jih ta plošča ponuja obilo.
Arjen je tokrat ob sebi zbral morda celo najboljšo ekipo v karieri, če odštejemo morda le Mikaela Akerfeldta (Opeth), Jamesa LaBrieja (Dream Theater) in Devina Townsenda (Strapping Young Lad, Devin Townsend) z The Human Equation ter Russela Allena in Bruca Dickinsona z drugega dela The Universal Migrator. Imena na levi govorija sama zase, Arjen je ob sebe postavil creme de la creme današnjega metala in rocka: Tom Englund (Evergrey), Steve Lee (Gotthard), Daniel Gildenlöw (Pain of Salvation), Hansi Kürsch (Blind Guardian), Floor Jansen (After Forever), Anneke van Giersberg (ex-The Gathering), Jorn Lande (Jorn, ex-Masterplan), Simone Simons (Epica) in še nekaj odličnih posameznikov. Vse od samega začetka s pompozno, udarno Age of Shadows je igranje vlog vokalistov brezhibno, a vsaj po mojem mnenju dva še posebej ukradeta predstavo; Hansi Kürsch se v ospredje prerine na pravih mestih in z neverjetno močnim, mogočnim vokalom skladbo v kateri nastopi ponese na popolnoma drug nivo, kar dokaže že v Age of Shadows ko se oglasi z “No more aggression…”. In takih trenutkov na plošči kar mrgoli. A Hansijevo predstavo morda še preseže veliki Jorn Lande ko ti prav vsakič ko odpre usta vzame sapo in albumu doda pravo vokalno virtuoznost. A prav vsak gost doda albumu svoj čar in v 102 minutah čaka nekaj nepozabnih vokalnih predstav za eno v duetu hipnotične balade Comatose poskrbita Jorn Lande in nežna Anneke van Giersbergen. Verjetno najbolj dlake dvigajoč, mravljince povzročujoč trenutek plošče! Ayreon so seveda še vedno metalski za kar poskrbi udarna Liquid Eternity. Album ima tudi nekaj slabših trenutkov, predvsem besedilnih sploh v brezumnem Connect the Dots, ki deluje kot, da bi svoj dan opisal osnovnošolček. Daniel Gildenlöw svoj trenutek ukrade v uvodu ambientalne Beneath the Waves, v nadaljevanju pa se znova izkaže nabor vokalistov zaradi njihove čustvene predstave, je komad neverjetno nalezljiv. Z Ride the Comet ekipi v treh minutah uspe epsko potovanje, ki marsikomur drugemu ne v desetih, v ospredje pa se prerine zadnje čase Arjenov stalni spremljevalec odlični bobnar Ed Warby (Gorefest). Prelepo balado Web of Lies v spremljavi akustične kitare in violine odpojeta angelska Simone Simons in Phideaux Xavier in na srečo zasenčita še en Arjenov besedilni kiks. V The Fifth Extinction se kot gost na klaviaturah predstavi odtrgani Derek Sherinian (Planet X, ex-Dream Theater), nekoliko kasneje pa še odlični Michael Romeo (Symphony X) v E=MC2 z neverjetno kitarsko solažo. Album z dvanajstimi minutami dolžine zaključuje epska The Sixth Extinction s sijajno uvodno predstavo Toma Englunda (Evergrey), ki poskrbi za rahlo drugačen pristop kot v svojem matičnem bendu. Zaključek poskrbi za pravo potovanje s pravimi headbangerskimi trenutki in trenutki eterične umirjenosti. Sijajno se v refrenu predstavi Jonar Renske (Katatonia) z brutalnim, a povsem vmesnim death growlom, ki bi ga z veseljem slišal še več. Vrhunec album doseže v zaključku The Sixth Extinction, ko vokal prevzamejo prav vsi gostje in za čisti konec še vsak posebej vrhunsko odpoje svoj verz. Boljšega zaključka si zares ne bi moral želeti, Arjen je znova dokazal, da je mojster svoje obrti.
01011001 predstavlja še en diskografski dragulja Ayreon zakladnice. Morda ni najbolj svetleč, tudi zgodba ni ne vem kako originalna, prilegla bi se kakšna bolj izirna vokalna linija in na trenutke kakšna bolj zanimiva melodija, ter izboljšana besedila, a kljub manjšim napakicam album predstavlja enega boljših izdelkov zadnjega časa in hudega tekmeca za naslov album leta 2008. Ko bi se vsaj kaj takega dalo slišati še v živo…
Zasedba
Vokali – Forever:
Hansi Kursch
Daniel Gildenlow
Thomas Englund
Jonas Renkse
Jorn Lande
Anneke van Giersbergen
Steve Lee
Bob Catley
Floor Jansen
Magali Luyten
Vokali – Man:
Simone Simons
Phideaux Xavier
Wudstik
Marjan Welman
Liselotte Hegt
Arjen Anthony Lucassen
Ty Tabor
Arjen Lucassen – vsi inštrumenti
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Lori Linstruth – kitara
Michael Romeo – kitara
Derek Sherinian – klaviature
Thomas Bodin – klaviature
Joost van den Broek – klaviature
Ed Warby – bobni
Jeroen Goossens – flavta
Ben Mathot – violina
David Faber – čelo
Produkcija
Arjen Lucassen
Seznam skladb
CD 1
1. Age of Shadows 10:47
2. Comatose 04:26
3. Liquid Eternity 08:10
4. Connect the Dots 04:13
5. Beneath the Waves (Beneath the Waves – Face the Facts – But a Memory… – World Without Walls – Reality Bleeds) 08:26
6. Newborn Race (The Incentive – The Vision – The Procedure – Another Life – Newborn Race – The Conclusion) 07:49
7. Ride the Comet 03:29
8. Web of Lies 02:50
CD 2
1. The Fifth Extinction (Glimmer of Hope – World of Tomorrow Dreams – Collision Course – From the Ashes – Glimmer of Hope (Reprise)) 10:29
2. Waking Dreams 06:31
3. The Truth is in Here 05:12
4. Unnatural Selection 07:15
5. River of Time 04:24
6. E=MC2 05:50
7. The Sixth Extinction (Echoes on the Wind – Radioactive Grave – 2085 – To the Planet of Red – Spirit on the Wind – Complete the Circle) 12:18
