Izvajalec: Jones, Tom
Založba: EMI Records
Izid: year
Trajanje: 54.49
Ocena: 3/5
Redka so imena v svetu šov biznisa, ki se lahko kosajo s prepoznavnostjo in uspehi velikana vokalne glasbe, ki sliši na ime Tom Jones. Možakarju je tekom svoje dolgoletne kariere v domove posameznikov uspelo podtakniti pošteno preko 100 milijonov albumov, skoraj vsaka od omenjenih pošiljk pa je bila ponavadi opasana še z nemalo zimzelenega materiala, ki je večinoma zrasel na zapuščini r & b glasbe, soula, do neke mere pa tudi ameriškega bluesa. Zdi se da Tom Jones z brezglavim vrtenjem modernega glasbenega sveta nima nič skupnega, a možakar se takim malenkostim ne pusti motiti. Pri ne ravno rosni letih striček še vedno najraje strelja z vsemi naboji v saržerju. Žilavi Valežan v stilu najizkušenejšega zapeljivca še kar vztrajno mehča srca mlade in stare raje. Možakarjev zadnji prispevek k že tako obširnemu katalogu moških trikov zapeljevanja, brezkončnih nakladanj in ostalih njim sorodnih natolcevanj, nosi naslov 24 Hours.
Pri 24 Hours gre za skrajno nenavaden zvarek, v katerem so jasno vidni sledovi poti, ki jo je v glasbeni smeri do danes Tom Jones prehodil. Na albumu večinoma kraljujejo električni ritmi, programirani v korist polaganja trendovsko naravnanih membranskih udrihanj. 24 Hours s tem gotovo izgublja na določeni meri naravnosti, kar je gotovo eden večjih minusov albuma. Deda Jones očitno ničesar ni želel prepustiti naključju, na srečo pa starosta glasbenega cirkusa vselej ostaja daleč stran od morebitnega samouničevalnega povzemanja s sintetiko prepojenih trendov, ki dandanes kraljujejo na radijskih valovih, in z njimi povezane vsebinske suhoparnosti. Manjko organskosti Jones odtehta s prefinjeno vokalno eksekucijo, aranžersko odlično postavljenim materialom, kjer je vselej dobrodošlih barvitih pihalih aranžmajev na pretek. S posrečenim naborom skladb, ki vztrajno niha med atmosferičnim soulom in kvalitetnim pop vijuganjem, se ohranja konstanten občutek naelektrenosti in trepetajočega pričakovanja naslednjega čustvenega preobrata, značilnega za z najkvalitetnejšim žametom ovito pevčevo vokalno dostavo. Znoj se tule meša z ostalimi telesnimi vlažninami in to na način, ki se upira občutljivosti večine, vsemu pa je skupna intenziteta, ob kateri izpade Josef Fritzl kot prvovrstni amater!
Kar vedno znova šokira, mladi generaciji osemenjevalcev pa brez dvoma nažene strah v kosti, je brezbrižnost Toma Jonesa, s katero nas 68 letnik na 24 Hours vztrajno prepričuje v brezhibno funkcionalnost lastnih rekvizitov, katerih namenskost je trdno zasidrana v domeni reproduktivnih procesov. Seks ostaja Jonesova osnovna retorična figura, učinkovit rekvizit, ki v družbi sijajnega vokalnega registra hipoma zraste v smrtonosno izrazno orodje osupljive moči, oprijemljivosti in dometa. Tomova vokalna interpretacija izkazuje vitalnosti, ob kateri boste prisiljeni le nemo prikimavati. Da ne bo pomote, 24 Hours ne prinaša brezčasnih motivov, kot tudi ne materiala, katerega bi lahko brez oklevanja pritaknili venčku največjih Jonesovih uspešnic. Vseeno pa skladbe, kot razbremenjujoči soul potep If He Should Ever Leave You, ritmični vrtiljak In Style And Rhythm ali pa recimo zbadljiva nagajivka Sugar Daddy, izkazujejo dovolj raznobarvnih odtenkov kvalitete, ob pomoči katerih 24 Hours brez odpora prileze visoko nad povprečje novodobnega pop mešetarjenja.
Zasedba
Tom Jones: vokal
Sean Gould: kitara
Paul Farr: kitara
Alex Bonatanti: bas
Steve Shebby: bas
John Ellis: klaviature
Ben Levels: klaviature
Darren Lewis: klavir
Nathan Allen: bobni
Joey Hollander: bobni
David Smith: trobenta
Bill Churchville: trobenta
Noel Langley: trobenta
John Wriggle: trombon
Sam Sadigursky: tenor saksofon
Emma Ovens: viola
Ian Burdge: čelo
Pete Whitfield: godalni aranžmaji, violina
Produkcija
Mark Woodward & Steve Greenberg
Seznam skladb
1. I’m Alive
2. If He Should Ever Leave You
3. We Got Love
4. Feels Like Music
5. Give A Little Love
6. The Road
7. In Style And Rhythm
8. Sugar Daddy
9. Season
10. Never
11. The Hitter
12. Seen That Face
13. 24 Hours
