Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Alex Carpani Band
Založba: F2 Music Ltd
Izid: year
Trajanje: 54:54
Ocena: 4/5
Italijanski klaviaturski virtuoz in skladatelj Alex Carpani je bil že od mladih nog velik ljubitelj legendarnega Keitha Emersona (Emerson, Lake & Palmer), katerega je spoznal pri komaj sedmih letih, saj je bil tedaj prijatelj Keithovega sina Aarona, kar je posledično sprožilo njegovo veliko zanimanje za progresivni rock in ga usmerilo na pot profesionalnega glasbenika. Carpani se je na glasbeni sceni prvič pojavil leta 2007 z zelo dobrim studijskim prvencem »Waterline«, kateremu je leta 2010 sledil kvalitetno enakovredni album »The Sanctuary«.
»4 Destinies« je Alexov tretji album in prvi na katerem je sodeloval celoten Alex Carpani Band skupaj s posebnim gostom, legendarnim Davidom Jacksonom (ex-Van Der Graaf Generator) na saksofonih in flavti. Jackson se je odlično znašel v Alexovem bandu in s svojimi pihalnimi umetninami na vseh »4 Destinies« skladbah skrbi za fluidnost posameznih aranžmajev, pri čemer se večinoma drži ‘za en korak nazaj’, kar se tiče njegovih običajnih solističnih odklopov. No, nekajkrat si vseeno da duška in navduši s svojimi specifičnimi saksofonskimi in flavtističnimi improvizacijami, ki »4 Destinies«, sicer izrazito simfoničnoprogrockovskemu dosežku, vnašajo izdatno sapo jazz fusiona in pastorale.
Album je konceptualne narave, saj vsebuje štiri epske kompozicije, ki prek besedil orisujejo štiri različne usode v življenju posamezne osebe. Otvoritveni dosežek »The Silk Road« poslušalca povabi na potovanje po ‘svilni poti’ vse do Kitajske, pri čemer band pričara izjemno atmosfero. Carpanijeve variacije na hammond orglah so v navezi z barvitimi kitarskimi pasažami Ettoreja Salatija glavni vir epskih aranžmajev, medtem ko razburkani časovni prehodi pridno skrbijo za številne dramatične trenutke.
Carpani, ki ne varčuje z rabo ‘starošolskih’ klaviatur kot so hammond orgle, melotron in moog, je na »4 Destinies« odigral vse klaviature in prispeval glavni vokal, medtem ko mu je ponekod pri petju pomagal dodatni pevec Joe Sal, ki ima na trenutke podoben vokalni pristop kot Peter Hammill (VDGG). Precej verjetno je, da mu bo v prihodnosti pripadla vidnejša vloga. Zanimivo je, da Carpani v besedilih preklaplja iz angleščine v italijanščino (in spet nazaj), kar izpade precej boljše ko bi večina utegnila pomisliti.
Gospod Carpani združuje nekatere najboljše zvočne prvine iz italijanskega in britanskega pogleda na simfonični prog rock, razen tega pa ves čas vzdržuje melodično komponento, tako da je album dostopen tudi vsem tistim, kateri ne marajo kakega pretiranega, avantgardno zastavljenega eksperimentiranja, kar se nazorno sliši na naslednjem epu, »Time Spiral«. Na slednjem gospodu Jacksonu za nekaj časa spet ‘zrastejo krila’ in si privošči nekaj karakterističnega saksofonskega improviziranja, čeprav z njim niti malo ne zasenči prispevka Alexa in njegovega banda. Vsi štirje epi na »4 Destinies« so po kakovosti in zanimivosti približno enakovredni, čeprav ima sleherni izmed njih povsem svojstven ambient, improvizacijske viže in zgradbo posameznih aranžmajev med katerimi ni enega samega dolgočasnega trenutka.
»Sky And Sea« vsebuje tudi nekaj nadvse ganljivih pastoralnih trenutkov prek prelestnih harmonij na akustični kitari in saksofonu. Carpanijev vokal ne spada ravno v ‘prvo pevsko ligo’, vendar je njegova emocionalno bogata barva glasu ravno pravšnja za samo atmosfero njegovih kompozicij. Mračna sekcija z divjim bobnarskim stampedom in norimi saksofonskimi variacijami je eden redkih nekoliko kaotičnih trenutkov na albumu, vendar Carpani s pomočjo melotrona in klavirja vse skupaj hitro zasuče v melodične vode. »The Infinite Room« se odpre z veličastnim, orkestralnim uvodom, ki bi lahko bil, kljub Jacksonovim duhovitim saksofonskim improvizacijam, tudi glasbena podlaga za kak filmski spektakel. Z vpadom Carpanijevih variacij na moogu in njegovega nostalgično obarvanega vokala se hipnotična atmosfera, ki traja vse do zaključka tega imenitnega epa, še poveča. V nadaljevanju med petjem vnovič zavlada italijanska beseda, tako da glasba na trenutke spet spominja na novodobne Le Orme ali PFM z dodatkom pihal, kar s številnimi raznobarvnimi improvizacijami traja vse do epskega finala.
»4 Destinies« je nadvse prijeten album, ki bo najbolj zanimiv vsem ljubiteljem starošolskega simfoničnega prog rocka z močnim melodičnim pečatom, kjer so v enakovredni meri zaznavni italijanski in angleški vplivi, čeprav Alex Carpani z njim ni ponudil ničesar inovativnega. Pravzaprav tega od zapriseženega simfoprog revitalista tudi nihče zares ne pričakuje, vseeno pa je vnovič dokazal, da s svojim bandom spada v elito sodobnega italijanskega proga, tako da je na »4 Destinies« napravil pomemben korak k večji prepoznavnosti in to ne samo zaradi zelo uspešnega sodelovanja z Davidom Jacksonom.
Zasedba
Alex Carpani – klaviature, glavni vokal
David Jackson – saksofon, flavta
Ettore Salati – kitara
GB Giorgi – bas kitara
Alessandro Di Caprio – bobni
Joe Sal – dodatni vokal
Produkcija
Christiano Roversi
Seznam skladb
1. The Silk Road (13:00)
2. Time Spiral (13:32)
3. Sky And Sea (14:04)
4. The Infinite Room (14:18)
