V 85. letu starosti je preminil Ralph Towner! Ralph Towner je bil ameriški multiinštrumentalist, skladatelj, aranžer in vodja glasbenih formacij. Mdr. je obvladoval dvanajststrunsko kitaro, klasično kitaro, klavir, sintetizator, tolkala, trobento in rog.
Towner se je rodil v glasbeni družini v Chehalisu, Washington, Združene države Amerike, 1. marca 1940. Njegova mama je bila učiteljica klavirja, oče pa trobentač. Towner se je pri treh letih naučil improvizirati na klavirju. Svojo kariero je začel kot klasični pianist, izšolani na konservatoriju, in med letoma 1958 in 1963 obiskoval Univerzo v Oregonu, kjer je študiral tudi kompozicijo pri Homerju Kellerju. Med letoma 1963 in 1964 ter 1967 in 1968 je študiral klasično kitaro na Dunajski akademiji za glasbo pri Karlu Scheitu.
V poznih 60. letih se je pridružil ansamblu Consort, ki ga je vodil ‘world music’ pionir Paul Winter. V poznih 60. letih je prvič igral jazz v New Yorku kot pianist. V te, obdobju se je razvijal pod močnim navdihom znanega jazz pianista Billa Evansa. V poznih 60. in zgodnjih 70. letih je začel improvizirati na klasični in 12-strunski kitari ter se povezal z glasbeniki, ki so sodelovali z Evansom. To so bili: flavtist Jeremy Steig, basisti Eddie Gómez, Marc Johnson in Gary Peacock ter bobnar Jack DeJohnette.
Towner je s Paulom McCandlessom, Glenom Moorom in Collinom Walcottom leta 1970 zapustil Winter Consort in ustanovil skupino Oregon, ki je v sedemdesetih letih izdala vrsto vplivnih albumov, v katerih je združila ljudsko glasbo, indijske klasične forme in avantgardno, z jazzom navdihnjeno prosto improvizacijo. Hkrati je Towner začel dolgoletno sodelovanje z založbo ECM, ki je izdala praktično vse njegove posnetke, ki niso bili del skupine Oregon, po njegovem debiju kot vodja skupine Trios / Solos leta 1973.
Leta 1984 je skupino doletela tragedija, ko je Walcott umrl v nesreči, ko je potoval s turističnim avtobusom. Ta dogodek je ogrozil prihodnost skupine Oregon. Vendar so vztrajali dalje. Ob prihodu tolkalistov Triloka Gurtuja in Marka Walkerja, so se reafirmirali in dosegli vrhunec z ambicioznim albumom “Oregon in Moscow” (2000), ki so ga posneli v navezi s simfoničnim orkestrom.
Towner je kot spremljevalni glasbenik sodeloval na albumu “I Sing the Body Electric” skupine Weather Report, ki je izšel leta 1972. Na svojem solo albumu “Solstice” iz leta 1975, na katerem je bila tudi priljubljena skladba Nimbus, je v polni meri pokazal svoje znanje in vsestranskost z uporabo 12-strunske kitare.
V poznejših letih je Towner sodeloval z umetniki, kot so Wolfgang Muthspiel, Slava Grigoryan, Paolo Fresu in Javier Girotto. Njegova izdaja “My Foolish Heart” iz leta 2017 pri založbi ECM je zaključila njegovo potovanje. S tem albumom se je poklonil Billu Evansu, ki je veljal od nekdaj za katalizatorja glasbene pronicljivosti Ralpha Townerja.
Od zgodnjih 90. let je Towner živel v Italiji, najprej v Palermu, nato v Rimu. Umrl je v Rimu 18. januarja 2026 v starosti 85 let.
