If If Between – hoja po vrvi med norcem in genijem (2009)
Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Rog / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 18.09.2009
Število obiskovalcev: 40
Cena karte: 5,00€
Pridejo tisti utrgani petki, ko jim vlada popoln odklop. Ne kaos, ne zmeda, le odklop misli, ko človek izpreže in se prepusti goli zabavi. Odbila je enajst preč, zvečer da smo si na jasnem in iz Hale Tivoli so nas lepo nagnali na hladno, saj se tam vse aktivnosti pač zaključijo do 23.00 ure zvečer. Da. Še z dodobra okajeno glavo, s koncerta The Drinkers, kjer je obvezen tudi alkoholni razvrat, se mi nikakor ni mudilo domov, še zlasti po tem ne, ko je Slovenija nabila Hrvaško na košarkaškem prvenstvu na Poljskem in ko je teta Tereza neusmiljeno rinila v Roga.
Nasploh prvikrat v karieri Roga se je pripetilo to, da je bilo treba vstopnino plačati. A se je izplačalo. Prejel si namesto vstopnice kar EP skupine If If Between, ki je nastopala na lokaciji. Zakaj izplačalo, še sledi. Bolj me je zanimala notranjost novo odprtega kluba, ki s svojo držo neposredno izziva ponudbo na “Metelkovi”. Tudi oder je veliko bolj kulturnega videza, širši in globlji, kot je videz kateregakoli izmed štirih lokacij Metelkove. Ko se prizibljem v klubski prostor, na odru že hrumijo francoski ekstravagantni interpreti If If Between. Imajo super zvok, v zraku je vse polno elektrike in valovite energije. Štiri osebe, štiri očala, dekadentnih oblačil. In ženski vokal. Kvartet v postavi Nolwenn Donnet – Descartes (vokal), Kevin Laval (kitara), Benjamin Nogaret (bobni) in Christophe Ponsolle (bas kitara). Predvsem dekle, le kdo drug, je bila v središču pozornosti. A to ni bila nobena plitkoglava maškara impregniranih avš, ki jih je poln rumeni tisk v Sloveniji, pač pa po stasu in glasu ženska kot se šika. Kaj vse je spravila pevka iz sebe tega večera, je težko verjeti, če tega ne doživiš na lastna ušesa.
Kvartet igra posebno urezan slog, ki ni podoben nobeni drugi skupini. So posebni, so drugačni, so utrgani do fundamenta. Igrajo skorajda matematično v nizanju motivov, delujejo kot v transu, a vseeno vseskozi visoko na preži in s čvrstim fokusom globoko pri svoji stvari. Elementi metala, celo z dvojnim vpletanjem bas stopalke, razjarjenim riffingom, adventivno raziskovalno ritem sekcijo, ki se odlično sporazumeva in pravzaprav kreira izredno dinamično pretočnost, na kateri sloni vsa nepredvidljivost in šokantnost If If Between. Zappa bi bil ponosen! Iskanje not med notami, v slogu največjih guru odbitkov našega časa, čemur bi prisluhnil z veseljem tudi kakšen Robert Fripp (King Crimson), posebej v skladbah Girls ali Someone is Playing, ki ju je skupina odigrala v sredini nastopa. Ti motivi ležijo na večkratnih ritmičnih obratih, ki zahtevajo veliko prisebnosti, tako zapleteni so. In vse ima smisel in duh po absolutni alternativni naravnanosti, ki si na tak način skozi glasbeno izpoved ustvarja velik prostor za nemoteno bivanje in razvoj pod svobodnim soncem.
If If Between so temačni, apokaliptični, grozljivi in strašijo vsevprek s svojim artizmom! Preko vse te zmesi, kjer se ritmi gibljejo od povsem jazzovskega pleteža, do funk plesnih vzgibov in kotaljenja kompatibilnega hrupnosti metal glasbe, preko katere se rad prikrade v osnovne motive, ki dejansko povsem “na pamet” in matematično prehajajo drug v drugega, tudi kakšen etno motiv. Ta opomni da so If If Between Francozi. Pevka Nolwenn Donnet – Descartes je seveda centralna figura. Punca spravlja od sebe lahko povsem nenadzorovane zvoke, nasploh je zanimivo izkoriščanje sposobnosti artikulacije glasilk pri zaprtih ustih, ko si punca prisloni mikrofon ob vrat in deluje ta v zvočni funkciji nekakšnega teramina, kjer preplavijo eter najbolj nenavadni vesoljsko oblikovani piski, jeki, odjeki in še kaj… Sicer Nolween brez težav oponaša hrzanje konj, death metalsko growlanje, najbolj pa ji gre seveda od rok normalno petje, v katerem enkrat več potrdi sposobnost neverjetnih glasovno vokalnih akrobacij, kar je dodaten element popolne spontanosti in šok elementa If If Between. Enkrat slišiš v Nolween The Cranberries vokal, drugič Bjork. Norija od nadležnosti. Pozitivna nadležnost? Zakaj pa ne. Vokal je glavni prinašalec punk dotikov v izrazu, hkrati z načinom improvizacije, zaradi same energije, ki jo seva.
Skupina je zabavala kakih 40 prisotnih uro in 20. minut na odru in koncert zaključila z najbolj navito skladbo večera, ki jo je odigrala v dodatku Road Racer Suck’in, kjer je bilo še zadnjič mogoče prisluhniti neverjetni odrski kemiji zasedbe, z imenitnim kontrastom med bas “slapanjem”, strahovito nalomljenimi ritmičnimi obrati, riffovskimi izbruhi in seveda povsem razgaljeno vokalno improvizacijo. Popolna nevihta v Rogu!
Mnogokrat se zgodi, da najlepše trenutke preživiš vselej, kadar prav ničesar ne pričakuješ, pristopaš le radovedno. Eden takšnih se je zgodil tudi tega večera v Rogu, novem hramu alternativne glasbe, ki upam da bo ohranil tovrstno tradicijo tudi v prihodnje ter v svoje prostore privabil še več glasbenih gurmanov, ki privoščijo svojim ušesom le najboljše! If If Between so vroči, januarja bodo izdali svoj studijski prvenec in nemara se kaj kmalu znova prikradejo v naše kraje. Takrat bodite tudi vi na preži, da tako slikovitega glasbenega pojava, slučajno (še drugič) ne zamudite! Treznenje po The Drinkers je bilo več kot učinkovito!
fotografije: Tereza Vuk & Aleš Podbrežnik
Galerija slik








