Avtor: Urban Bolta
Fotografije: Urban Bolta
Kraj: Z7 / Pratteln / Švica
Datum koncerta: 03.10.2011
Število obiskovalcev: 1000
Cena karte: 31€
Prvi oktobrski dan je prinesel nadvse zanimivo izkušnjo. Pet rockerskih riti je napolnilo jeklenega konjička in se napotilo na severozahod, v deželo, kjer se pregovorno cedita med in mleko. Celodnevna vožnja je bila zanimiva, sploh potovanje skozi Švico, ki je zares čudovita in z naravnimi bogastvi obdarovana dežela. Cilj potovanja je bilo mestece Pratteln, ki se nahaja na severu Švice tik pred Baslom.
Precej daleč na sever se je bilo torej treba odpraviti, da bi v živo ujeli Pretty Maidse, eno gonilnih sil danskega heavy metala zadnjih desetletij. Pod mentorstvom NWOBHM gibanja v začetku osemdesetih so skozi leta razvili lasten unikaten stil izrazito melodičnega predznaka in z njim uspešno nadaljevali tudi na lansko leto izdanem albumu “Pandemonium” (recenzija tukaj). Pretty Maidse so za svoje posvojili fani v Skandinaviji in nemškogovorečih državah, zato se je za njihove koncerte ponavadi treba ozirati proti severu. Nič drugače ni bilo niti tokrat.
Klub Z7 je eno izmed prizorišč, v katerem se ustavi malodane vsaka turneja bilokaterega izvajalca srednje velikosti in zato že sam po sebi vabljiv, da se spoznam še z enim obleganim klubom svetovnega slovesa. Zadevica se nahaja v industrijskem predelu Prattelna v neposredni bližini obvoznice. Njegova notranjost je precej podolgovata in malce spominja na zasnovo dvorane Tonhalle v Münchnu, vendar s še nekoliko večjo kapaciteto. Menda se v Z7 lahko natlači vse do 1500 obiskovalcev. Tega večera je bilo prizorišče lepo zapolnjeno, vseeno pa ne razprodano. Še kako je bil zanimiv pogled na publiko! Če v naših krajih na koncertih prevladuje mladina in sem sam ponavadi nekje na sredini starostne lestvice, sem se tokrat znašel med najmlajšimi v dvorani. Tradicija na področju rock kulture je tudi v Švici še kako prisotna!
To pot ni šlo za običajen koncert. Pretty Maidsi so obljubljali pravi spektakel, ki ga bodo v prihodnosti ovekovečili z DVD izdajo. Na njihovi spletni strani so sprejemali predloge, ki so jih upoštevali pri oblikovanju repertuarja. Iz rodne Danske bi morala prispeti tudi dva avtobusa najzvestejših privržencev, ki pa zaradi množičnih odpovedati nažalost nista odrinila na pot. Vseeno smo v prijetnem vzdušju dočakali deveto uro zvečer in s tem prihod železnih Dancev na oder.
Ko so se ugasnile luči, je bilo jasno, da je napočil čas za začetek predstave. Pretty Maids so se po odru razleteli s hitrima atmosferičnima rušilcema Pandemonium in I.N.V.U.. Nato je prvič tega večera soj žarometov ujel levo zadaj skritega klaviaturista Mortena Sandagerja, ki je otvoril baladno Hell On High Heels. Gre za komad, ki ga Danci nikoli ne uvrščajo na svoje nastope, a je bil to pot izglasovan s strani oboževalcev.
Pretty Maids so pravi odrski eksekutorji, še slepi bi opazil njihov naravni užitek nastopanja. Prvi struni zasedbe, frontman Ronnie Atkins in Ken Hammer sta ničkolikokrat zamenjala položaje in prav iz roba odra z vokalnimi izleti / kitarskim solom nagovarjala prve vrste. Svoje je doprinesel novi basist Rene Shades, ki je letos zamenjal legendarnega King Diamond basista Hal Patina. Simpatični Shades, oprtan v snežno bel suknjič in klobuk, je dinamično sledil izkušenejšim kolegom na odru, čeprav bo zaradi pomanjkanja karizme potreboval kar nekaj časa, da ga bomo oboževalci sprejeli kot polnopravnega člana. Nad dogajanjem je zadaj bdel nizkorasli bobnar Allan Tschicaja, ki ga je bilo komaj moč videti iznad njegove baterije. Tschicaja goji zanimiv slog bobnanja, saj v prav vsak udarec vloži dvakrat več energije kot bi je bilo treba, zato se je kot najbolj garaški člen zasedbe opazovalcem kaj hitro prikupil.
Danci so za slavnostni koncert sestavili všečen miks starejšega in mlajšega materiala. Najnovejši album “Pandemonium” je bil zastopan s kar štirimi skladbami, mednje pa so vrinili izbran kolaž osemdesetih in devetdesetih. Intenziven zaključek je pripadel skladbam albumov “Red, Hot and Heavy” (1984) in “Future World” (1987), med njih pa so Pretty Maids uvrstili še balado Please Don’t Leave Me z enostavnim dvovrstičnim refrenom, ki smo ga ob spremljavi Kenove kitare, spet drugič pa Sandagerjevih klaviatur ničkolikokrat ponovili. Spektaklu primerno v dodatku niso izostali vizualni pripomočki v obliki pirotehničnih vložkov.
Pretty Maids je zasedba, ki ji v najbolših časih ni uspel dovolj velik met, da bi ji omogočal status zvezd. Zato se morajo dandanes dokazovati prav tako kot nekdaj. Kolesje njihove odrske mašinerije sta poganjala ustanovna člana Atkins in Hammer, vrhunci pa so praviloma nastopili ob vhodih v refrene, ko so se Ronu pridružili back vokalisti in poskrbeli za pregrešno spevne melodije. A nekaj je jasno. Z leti se Ronov vokal vztrajno krha, zato je v zahtevnejše linije vstopal z ročno zavoro, med inštrumentalnimi deli pa je svoje grlo preventivno osveževal s požirkom ali dvema vode. Tudi po koncu koncerta se ni zabaval z ostalimi člani in obiskovalci, pač pa je smuknil v posteljo nabirat novih moči za koncert naslednjega dne v Bochnumu, Nemčiji. Neverjetni dve uri in petnajst minut dolg repertuar je dodobra ožel vse prisotne in nas vsaj za trenutek vrnil nazaj v čas, ko se je glasba še igrala s srcem.
Fotografije: Urban Bolta, Jani Mihevc Cah (1,20)
Setlista
1. Pandemonium 2. I.N.V.U. 3. Hell On High Heels 4. Wake Up To The Real World 5. Destination Paradise 6. Another Shot Of Your Love 7. Scream 8. Walk Away 9. Lethal Heroes 10. Nightmare In The Neighbourhood 11. It Comes At Night 12. Queen Of Dreams & drum solo 13. Spooked 14. Savage Heart 15. Clay 16. Yellow Rain 17. Rock The House 18. Back To Back 19. Rodeo 20. Love Games —————- 21. Future World 22. Little Drops Of Heaven 23. Please Don’t Leave Me 24. Red, Hot And Heavy
Galerija slik
