Kraj: Bluesiana Rock Cafe / Velden am Woerthersee (Vrba na Koroškem) / Avstrija
Datum koncerta: 15.11.2011
Število obiskovalcev: 180
Cena karte: 36,00€ (z rezervacijo) / 39,00€ (na dan koncerta)
Skoraj neverjetno bi bilo, da se Sardinas med svojo evropsko turnejo ne bi ustavil v Veldnu v Bluesiani. Včasih se je v tem prostoru ustavil tudi 2x ali 3x letno, zadnja leta pa je v malem mestecu obvezen postanek 1x na leto, načeloma v jesenskih mesecih.
Velden – majhno mestece ob Vrbskem jezeru na avstrijskem koroškem – v jesenskih mesecih ni najbolj obiska zaželen kraj. Večina hotelov je zaprtih, lokali prav tako, na ulicah vlada mrtvilo. Edino, kar priča o življenju v mestecu, je prvo novoletno okrasje in lučke, ki napoveduje pestro okrasitev mesteca v prazničnem času ali pa kar čez celo zimo. Velden pa ima v sebi še en majhen dragulj – klub Bluesiana, ki s svojo 25-letno tradicijo že vrsto let privablja različne glasbenike iz vseh koncev sveta ter s tem tudi različne poslušalce. Prijeten vtis domačnosti v klubu pa da vsakomur vedeti, da se bo v klub vedno rad vračal, ali kot izvajalec ali kot poslušalec.
Novembrsko vreme ne napovedovalo naporno vožnjo proti Avstriji. Kot je večkrat povedala napovedovalka stare prisrčne risanke Palček Smuk “… za tako gosto meglo, da bi jo lahko rezal…”, no, in skozi to meglo se ni videlo skoraj nič. Kot dodatni šok pa je sledila ogromna kolona vseh mogočih vozil pred slavnim karavanškim predorom, v katerem potekajo dela, zato poteka promet izmenično enosmerno. Po približno 15 minutah čakanja sva se vendarle premaknila naprej in ostanek poti je minil brez večjih težav.
Koncert je bil napovedan sicer ob 20.30, a vsakdo, ki je že kdaj obiskal Bluesiano, ve, da se pred 21.30 navadno na odru ne dogaja nič, čas pa je namenjen sproščenemu pogovarjanju z znanci ter pregledovanju fotografij na stenah. Fotografinja Tiger naju je takoj opozorila, da na stenah tokrat visijo nove Sardinasove slike, ki jih je posnela nekaj dni nazaj na koncertu v Trstu (RockLine reportaža TUKAJ).
Klub se je počasi polnil, a vseeno je v mojih mislih ostajal grenak priokus, da zaradi groteskno drage vstopnice (39 € na dan koncerta) Bluesiana vendarle ne bo čisto zapolnjena, kot smo sicer vajeni na Sardinasovih koncertih. Klub resnično ni bil popolnoma zapolnjen, se je pa vseeno nabrala množica navdušenih oboževalcev velikega črnega ameriškega bluesmana.
Množica pred odrom je postajala že nestrpna, ko se je okoli pol desete na oder končno stopil Eric Sardinas v spremstvu članov skupine Big Motor. Sardinas se je pojavil na odru kot črni Bog s temnim, močno upognjenim klobukom, ki mu je zakrival oči, obveznim hlačam na trapez ter s svojo stalno spremljevalko v roki – resonančno kitaro. Eric je prisotne pozdravil, povedal, da se je lepo ponovno vrniti v Bluesiano, kjer se počuti kot doma, vprašal “Do you feel allright tonight?”, nato pa že podrgnil po strunah svoje že precej zdelane in zguljene kitare. Bluesiana se je tresla ob ritmih pesmi I can’t be satisfied, Treat me right, Flames of love, It’s nothing new,… Eric je s svojo energijo premaknil v pozibavajoče gibanje vse poslušalce, Vedno je pravi užitek gledati njegove drseče prste s slideom na sredincu levice ter naprstnikom na desnici. Njegova levica ves čas močno ukrivlja strune, zato ni presenetljivo, da niti 2 kapodasterja na vratu ne vzdržita silovitih pritiskov in se tako kitara med igranjem pogosto razglašuje. A to za Erica ne predstavlja nobene težave – občasno kitarske navijalce zavrti kar med igranjem. Njegova popolnost posluha je neverjetna. Njegovo poplesavanje po odru in udarjanje težkih kavbojskih škornjev ob tla popestri akustično priredbo Hellhound on my trail. Seveda vse skupaj odpoje brez mikrofona. Občinstvo je s kriki navdušenja vzpodbujalo Erica, ki pa se ne pusti motiti. S sklonjeno glavo in zaprtimi očmi nemoteno drsi s prsti po strunah, celo njegov vdih in izdih sta usklajena z ritmom igranja. Včasih se zazdi, kot da občinstva sploh ne opazi. Ob vsaki končani pesmi se vrne v realnost ob bučnih aplavzih in krikih množice, ki jo vselej povabi k sodelovanju ob Get down to whiskey. Med koncertom je Eric predstavil člana skupine Big motor – basista Lavelle Price-a, ki Ericu na stalnih popotovanjih sledi že vrsto let, ter bobnarja Chrisa Frazier-ja, novinca, ki se je obiskovalcem Bluesiane tokrat predstavil prvič. Chrisu nastopu na odrih niso tuji, sodeloval je pri več znanih skupinah in je tako svoje bobnarske spretnosti izpilil do dovršenosti, kar je imel priložnost pokazati tudi v Bluesiani v svoji solo točki, ki je bila več kot odlična. Njegovo tehnično popolnost je publika bogato nagradila z aplavzom za konec je Eric prihranil še stalnico nastopov – Taxomo, nato pa je močno razgreto in razživeto Bluesiansko publiko zapustil z zahvalo in obljubo, da se gotovo spet vrne kmalu v svoj dom.
Dobro uro in pol trajajoč blues show se je tako zaključil, a gotovo nikogar ni mogel pustiti ravnodušnega. Način igranja in sporočanja doživetij iz globine svojega srca, kot to počne Eric Sardinas, je nekaj edinstvenega. Sporočilnost nastopa poglobi njegova izrazita mimika in gibanje, zaradi česar je glasba Erica Sardinasa nekaj, kar je nujno treba poslušati in videti v živo. Golo poslušanje skozi zvočnike izgubi velik delež sporočilnosti tega, kar Eric s svojimi pesmimi resnično želi povedati ljudem.
fotografije: Greg Žagar
Galerija slik
