Na obmorski plantaži kovinske pistacije z The Beat Fleet (2011)

0 10

Kraj: Cirkus / Ljubljana / Slovenija
Datum intervjuja: 15.11.2011

Vroča atrakcija, ki prihaja iz Splita in območja naše južne sosede, sliši tokrat na ime The Beat Fleet. Enkratna zmes porogljivega hiphoperskega pridiganja treh vodilnih stebrov skupine, ki so Saša Antić, Luka Barbić in Mladen Badovinac, podprtega s triom organske kulise na relaciji kitara, bas, bobni je imela, dne 15.11.2011 veliko čast odpreti s svojim promocijskim koncertom (RockLine reportaža s koncerta TUKAJ), v prid novo izdanemu albumu “Pistaccio Metallic” (Dallas Records, 2011) – RockLine recenzija TUKAJ, povsem novo klubsko prizorišče v Ljubljani imenovano Cirkus (bivši Kino Vič). Nekaj ur pred tem, pa se je ponudila, na taistem prizorišču, tudi priložnost za krajšo debato s fanti….

RockLine: Pred nekaj dnevi ste razprodali veliko dvorano zagrebškega Doma sportova. Ste pričakovali takšen razplet okoliščin?

Mladen: Občutki so krasni. Super. Resnično smo zadovoljni. Pravzaprav smo zelo presenečeni, saj nam je to uspelo že drugič. Vendar tega ne obešamo na veliki zvon. Smo skromno tiho in trkamo po lesu.

Saša: Tisto česar smo se potihoma nadejali, to se je tudi zgodilo. To je bil velik koncert, igrali smo preko dve uri, atmosfera ni padla niti za hip. Od začetka do konca nastopa. Ljudje so bili izjemno navdušeni. Še sedaj prejemamo elektronska sporočila v katerih ljudje uporabljajo verze naših skladb. Res se dogajajo lepe stvari za nas v teh trenutkih.

RockLine: To je kar velika razlika z izkušnjo iz kluba Močvara, kjer ste v lanskem letu posneli svoj koncertni album “Perpetuum Fritule”.

Luka: Vsekakor. To velja, pa tudi za sam špil. Tam smo igrali v “izštekani” verziji, saj gre za prostor z intimnejšim vzdušjem. Atmosfera je bila drugačna, vseeno izjemna.

Mladen: Seveda pa tam nismo imeli tako velikega ekrana kot v Domu Sportova (smeh).

RockLine: Kako je vplivala ta izkušnja s snemanja koncertnega albuma na kasnejše oblikovanje albuma “Pistaccio Metallic”?

Saša: Mi smo skupina, ki nenehno potuje, tako da je bil tisti koncert in posledično posneti album v klubu Močvara, zgolj eden izmed postankov na tem našem nenehnem popotovanju. Torej vse kar počnemo, počnemo spotoma. Vsekakor tega ne gre jemati povsem dobesedno, saj se vsemu česar se lotimo, tudi podrobno posvetimo. To je skupna šestih ljudi. In tudi “Pistaccio Mertallic” je posnet tako, da je bilo v studiu več ljudi hkrati, ki je igralo potem tudi skupaj v studiu.

RockLine: Čuti se, da se je del te energije iz tega “unplugged” koncerta prelil v studio. Zvok deluje zelo organsko.

Mladen: Da. To je tudi bil naš cilj. Na tak občutek, pa je vplivalo tudi dejstvo, da se je skupini priključil bobnar Janko Novoselić. Z nami igra že tri leta. Njegov slog igranja je vnesel v naš zvok in slog več razgibanosti in spremembo, tako da delujemo še bolj sproščeno in to se odraža tudi na zvoku.

Saša: Trojka Nikša (Nikša Mandalinić kitara, op.p.), Ognjen (Ognjen Pavlović, bas kitara, op.p.) in Janko, se odlično sporazumevajo. Vzorce dodamo naknadno, to velja tudi za klaviature ter vokalne dele. Omenjena trojka pa posname svoje stvari v prvem poizkusu, skupaj. Vse so posneli v šestih dneh. Naslednji teden smo mi posneli vokale, potem je pretekel še en teden, da se je zvok zmiksal in to je bilo to.

RockLine: Kako bi okarakterizirali novosti novega albuma “Pistaccio Metallic”?

Saša: Vsak naš album ima isto poanto. Na njem poslušal prvo in zadnjo stvar in vse ti bo v hipu jasno. Skladbe si sledijo tako, da je v bistvu konec ene skladbe hkratni začetek naslednje, od prve do zanje skladbe skozi album. Glede na to da je zadnja skladba na novem albumu Uspavanka je možno, da bomo na prihodnjem albumu vsi spali (smeh).

Mladen: Doslej nismo bili še nikdar povsem zadovoljni s produkcijo. “Pistaccio Metallic”  naposled zadovoljuje tudi ta kriterij. Tudi tokrat nismo razmišljali o nikakršnem konceptu, imeli smo pripravljen niz skladb, med njimi smo prebrali najboljše, motiv je bil namreč kot vselej tudi to pot, da dosežemo takšno kvaliteto, ko naključnemu poslušalcu ne bo treba preskakovati s funkcijo “skip” med skladbami , ko bo poslušal “Pistaccio Metallic”.

Saša: Sicer pa v besedilih ne razgaljamo ničesar, kar še ne bi povedali že na prejšnjih albumih. Torej če karikiram: “Rekreiraj se, jej manj mastno hrano, preberi kakšno knjigo, itn,…” Seveda pa je to zavito v nekakšno Monty Python vižo zajebancije.

RockLine: V zadnjem času pridobiva v vašem zvoku vse več prostora organskost. Kdaj ste začutili potrebo, da se pomaknete v to smer?

Luka: To se je zgodilo povsem naravno. Brez kakšne kalkulacije. Že na prvem albumu smo delovali tako, da smo album posneli z vzorci, v živo pa že tedaj nastopali s celo skupino. Razlika je bila ta, da takrat nismo imeli denarja za sampler-je in klaviature, zato so naši prvotni koncerti delovali, če lahko uporabim izraz bolj “punkersko”. Torej predstavljaj si kitaro, boben in bas v ozadju in nas tri, ki smo z vokali povsem spredaj na odru. No kasneje smo vse to nadgradili in se nekako povezali v kompaktno celoto, ki dosega precej večje učinke v sami odrski interpretaciji studijskega materiala. Ti učinki so za moje pojme danes vsekakor celo boljši, kot na začetku naše kariere.

Mladen: Dolgo smo iskali svoj zvok, veliko je bilo tudi menjav v postavi… Za nas je postajalo vse bolj in bolj vznemirljivo to, da delujemo v okviru klasične skupine. Tudi naši nastopi na tak način izžarevajo več energije. The Beat Fleet smo bili vselej ekipno orientirani. V takšnem delu preprosto uživamo.

Saša: Tudi kar se sporočilnosti tiče, ta organskost, ki jo izpostavljaš, deluje zelo v sozvočju z našo poezijo, ki je zelo enostavna in neposredna. Klapa skupaj.

RockLine: Posneli ste dva nova videa. Prvi za skladbo Mater, temu je sledil spot za skladbo Veseljko. Kakšno je bilo ozadje nastanka teh videospotov?

Mladen: Gre za delo studia GITAK TV. To je ekipa, ki je opozorila nase, ko je snemala skeče. Tudi njihova ekipa je iz Splita in pri oblikovanju skečev jih navdihujejo podobne stvari kot nas, zato je bila vzpostavitev tega medsebojnega sodelovanja nekakšna logična stvar in za nas povsem naravna. To kar oni počno, je nam vsem strahovito zabavno, imajo strašen potencial. Naše sodelovanje poteka že od skladbe Data iz albuma “Tutnplonk” dalje, ko so posneli za to skladbo videospot. To je bil za njih pravzaprav prvi videospot, ki so ga ustvarili. Pred tem videospotov niso snemali. In takoj so prejeli nagrado Porin za to. Šlo je za inovacijo v svetu snemanja videospotov, saj so ustvarili na pol skeč, na pol spot. To se je izkazalo za zadetek v polno in tako smo jih poklicali, če bi bili zainteresirani za podobno sodelovanje pri skladbi Mater. Dali smo jim proste roke, pri oblikovanju idej. Kar se mene tiče, so svoje delo opravili naravnost genialno.

Saša: Po tem nepričakovanem uspehu z videospoti, so se fantje iz te ekipe preusmerili popolnoma le v snemanje videospotov. Temu je tako sledilo tudi delo na videospotu za skladbo Veseljko. Steklo jim je na polno. Zdi se mi, da se pripravljajo v tem času na snemanje videospota za izvajalca Edo Maajka itn,…

Mladen: Z GITAK TV sodelujemo z neverjetno lahkoto. Smejemo se istim stvarem, pozornost posvečamo enakim podrobnostim in vse kar smo doslej skupaj ustvarili, je plod popolne svobode navdiha in kreativnih idej.

Saša: Da. No za Mater so nam porazdelili vloge, ki smo jih morali odigrati v videu. Oni imajo vse v glavi, točno ti povedo kaj moraš početi v določenem kadru,…

Mladen: Da in glede na to, da tako oni, kot mi, dojemamo stvari podobno, si res z lahkoto misli beremo in zato je vsa zadeva okoli snemanja potekala zelo učinkovito.

RockLine: Kako pa vas v Sloveniji sprejema publika?

Mladen: Težko ti  odgovorim objektivno v kolikor bi skušal primerjati odzive med posameznimi lokacijami v Sloveniji, kjer smo doslej nastopali. Vendar pa smo v splošnem doslej vselej naleteli na zelo dober odziv s strani slovenske publike.

Saša: Všeč mi je zelo močna klubska scena, ki jo ima Slovenija. Ljudje so neverjetno vljudni in prijazni. Takšni so celo tudi takrat, ko jim recimo glasba ni všeč (smeh).

RockLine: Čez noč ste pridobili nekakšen status zvezd na Hrvaškem. Je breme težko?

Saša: K sreči tega v Splitu ni čutiti. Še vedno si lahko pustiš, da ti zrastejo brki in te zaradi tega nihče ne bo preganjal v rumenem tisku (smeh).

Mladen: V začetku je to zabavno, potem pa se lahko prelevi v nočno moro. S tem se nihče od nas ne obremenjuje, vsekakor pa mora postati zelo moteče, v kolikor si prisiljen potem, ko sestopiš z odra zamenjati tisto glavo, ki jo imaš na odru, z neko drugo glavo. Za enkrat še nimamo tovrstnih težav.

fotografije s koncerta The Beat Fleet, dne 15.11.2011 v klubu Cirkus (Ljubljana): Aleš Podbrežnik

Galerija slik

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki