Izvajalec: Kotzen, Richie
Založba: Headroom-Inc
Izid: year
Trajanje: 42:26
Ocena: 4.5/5
Richie Kotzen, neumorni ustvarjalni duh, ki v zadnjih nekaj letih vseskozi razveseljuje s kopico koncertnih nastopov v bližini naših krajev – ti slovijo po intimnosti, nebrzdani energiji in svojevrstnem elementu spontanega “odklopa”, je glasbenik, kateremu je bil položen v zibelko izjemen glasbeni dar.
Izdaje njegovih studijskih albumov so stalnica, mož doživlja v zadnji dekadi avtorskega ustvarjanja pravi ustvarjalni zenit glasbene kariere. Ni še dolgo, ko smo vsi častili Kotzenovo izdajo albuma “Peace Sign” (2009), že je tu novi album “24 Hours”. Ne preostane mnogo prostora za poglobljeno filozofijo. Kotzen je izklesan umetnik, kot tudi njegov princip glasbene pridige.
“24 Hours” je drugačen album od predhodnika. Gre za album, ki mu poveljuje zvočna kontrola dometa večje prefinjenosti v nizanju kontrastov, organsko in naravno zveneč, obenem pa predstavlja Kotzena v samozavestni vlogi, kakršne nemara možakar ni predstavil od časov izdaje Mother Head’s Family Reunion. “Peace Sign” je deloval precej bolj navito, neposredno, ostro, seveda naphan z zaščitnimi znamkami Kotzenove neposredne retorike prepoznavne zmesi hard rocka, bluesa, soula, motowna in funka.
To pot pa Kotzen izdatneje črpa iz rustikalnih funk, soul form dobe šestdesetih in sedemdesetih, torej iz obdobja, ki je prelomno vplivalo na oblikovanje tega markantnega glasbenega interpreta. V obratu h koreninam nikakor ne deluje vsiljivo, kaj šele da bi skušal zveneti komu izmed najstniških idolov podobno. Richie je odraščal ob zvokih izvajalcev, kot so Sly And The Family Stone, Hall And Oates, The Spinners in “24 Hours” poseduje nekaj nadvse impresivnih trenutkov, ki spomnijo na te čase davne preteklosti (Get It On). Kotzen še vedno skrbno neguje cvetico osebne “blueosovske” bolečine, obenem pa deluje “24. Hours” v splošnem precej bolj pozitivno naravnano glede na izročilo njegovih starejših bratov.
Otvoritvena naslovna skladba albuma še ne napove tovrstnega razvoja dogodkov, saj gre za navito funk hard rock jurišnico, ki jo zaznamuje kitarski slalom značilne vihrave zgibanke legato in sweeping pobegov pedigreja Richie Kotzen. Kotzen deluje samozavestno s svojim vokalom. Tako odločno, da je takoj jasno, da je mož pregnal in pustil za seboj prav vse demone preteklosti.
Že naslednja, silno spevna, Help Me, zlasti pa za njo OMG (What’s Your Name?) nekako povzameta v grobem tokratne glasbene iztočnice, ki zaznamujejo “24 Hours”. Zvok je tokrat bolj kontroliran. To ne pomeni, da ne vsebuje izrazito poudarjenega kontrasta živosti. Pravzaprav ga večja kontrola kvečjemu poglablja. Več kontrole pa je Kotzen dosegel tudi tako,da je povsem opustil igranje s trzalico. Priča smo torej redefiniciji Kotzenovega soliranja, kot smo ga poznali doslej. Kotzen, kot kitarist in vokalist, deluje na albumu precej bolj kompaktno, definirano, izpiljeno v formah skladb. Album vsebuje vsega 40 minut. Manj minutaže, mu je omogočilo lažje fokusiranje na bistvo glasbene vsebine. Album je znova prepreden s sočnostjo kitarskih ornamentov unikatne branže, ki krasijo Kotzenov prepoznavni avtorski pečat. Nekaj prostora je Kotzen prepustil tudi delu klaviatur komaj 14. letne hčerke August. Ta je glede na svoj glasbeni staž delo več kot mojstrsko opravila. Kotzen kot perfekcionist, je obdržal kontrolne vajeti v rokah. Tako je odigral v celoti bas kitaro in bobne. Čvrsto vzmetenje funkersko oblikovanega ritmičnega ogrodja, kot tudi premetena polnitev prostora z melodično figuriranimi bas linijami, potrjujeta izreden glasbeni pedigre tega glasbenika. Vse deluje še vedno, kot bi bil s Kotzenom v studiu hkrati udarni power trio!
Slikovita soul karizma Richiejevega vokala zori iz albuma v album. Prav na “24 Hours” deluje Kotzenov vokal v izrazoslovju pravzaprav enakovredno delu kitare. Slednje je vselej kanček prednjačilo pred vokalno interpretacijo. Kotzen je v letih razvil izreden rang, ki ga mojstrsko artikulira in prilagaja danim situacijam. “24 Hours” deluje v vokalni interpretaciji tako izjemno prizemljeno , resnično, v izpovedi pa predvsem na moč intimno. Prirojeni čut za kombiniranje soul akrobacij in zapeljivih melodičnih napevov, je znova enkratno kapitaliziran na posameznih točkah albuma, kot je umirjena in tankočutno žuboreča I Don’t Know Why, pa nadalje prelepa Tell Me That It’s Easy, ali zaključna balada Twist Of Fate. Kontrastiranje Richiejevega vokala s spremljevalnim njegove hčerke August, se izkaže za premeteno potezo in učinkovito funkcionira, zlasti v skladbah Stop Me in Tell Me That It’s Easy.
10. skladb izklesane karizme unikatne glasbene pridige tega mojstrskega glasbenika prinaša na prizorišče poseben album, kjer se v slikoviti prožnosti iskri izjemen čut za združevanje karakternih elementov, ki v splošnem oblikujejo Kotzena, obenem pa deluje “24 Hours” sofisticirano, naravno in intimno, kot le redkokateri album Kotzenove bogate diskografske kariere. Album intenzivnih občutij in kontrastne glasbene izpovedi, znotraj začrtane forme tega umetnika, ki pa deluje do tega dne v pristnosti izjemno učinkovito.
Zasedba
Richie Kotzen – vokal, vsi instrumenti
August Kotzen – klaviature
Jerry Cantrell – spremljevalni vokal
Bret Domrose – spremljevalni vokal
August Kotzen – spremljevalni vokal
Produkcija
Richie Kotzen
Seznam skladb
01. 24 Hours
02. Help Me
03. OMG (What’s Your Name?)
04. Get It On
05. Love Is Blind
06. Stop Me
07. Bad Situation
08. I Don’t Know Why
09. Tell Me That It’s Easy
10. Twist Of Fate
