Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Trieste (Trst) / Macaki klub / Italija
Datum koncerta: 18.11.2012
Število obiskovalcev: 150
Cena karte: 15,00€ (v predprodaji) / 17,00€ (na dan koncerta)
Ne bi mu dal 56 let! Raje ne več kot 35. Se še spominjate prvega grla Mr. Big, Erica Martina? V letošnjem letu je vknjižil novo samostojno akustično turnejo s katero se je vrli vokalist prismukal tudi na tla stare evropske celine. Mož, ki je videl skorajda cel rockovski vek, je v svojem poslu izredno izkušen. Oder je njegov drugi dom. Nalezljiv karakter in markantni vokal mu odpirata vrata na stežaj do src ljubiteljev glasbe.
Ta prekaljeni glasbenik je utrjeval svojo reputacijo že od leta 1978 dalje, ko je ustanovil svojo zasedbo Eric Martin Band, s katero je do leta 1985 odpiral koncerte pred tako priznanimi izvajalci kot na primer: Foreigner, Rick Springfield, Hall & Oates, Marshall Tucker Band, Billy Squier, Moly Hatchet. To ni vse. Prvenec skupine EMB »Sucker for a Pretty Face« iz leta 1983 je skupini odprl vrata do mnogih dvoranskih turnej, v sklopu katerih so EMB odpirali koncerte pred ZZ Top, Journey in Night Ranger. Skratka do dne, ko je Eric Martin združil moči z Patom Thorpeyem, Billyjem Sheehanom in Paulom Gilbertom v Mr. Big »cirkus«, je bil na rockovskem prizorišču severnoameriškega kontinenta dodobra uveljavljeno in cenjeno ime.
In tako se je Eric znašel znova v bližini naših krajev. Že leta 2008 je nastopal po Evropi kot posebni gost turneje skupine Twin Dragons, na kateri ga je RockLine prestregel v Bluesiani. To pot pa se je mož odločil za potovanje z enim samim kovčkom, v katerega je zbasal svojo akustično kitaro (verjetno je ostal tudi prostor za zobno ščetko).
Macaki klub je prijeten prostor nočne sprostitve z ekstremno navitimi cenami pijače. Kljub temu pa vas bo v njem vselej sprejelo in pozdravilo silno prijazno osebje lastnika kluba. Prizorišče, v katerem je to pot nastopal Eric Martin, se nahaja streljaj stran od famoznega teatra Politeama Rossetti, kjer si je RockLine v letošnjem februarju in marcu ogledal kopico zanimivih koncertov (Roger Daltrey, Johnny Winter, America).
Do desete ure zvečer je prisotne v klubskem prostoru razvajal akustični duet dveh kitar in odlične vokalne predstave, ki je v svojem repertoarju zaobjel priredbe izvajalcev iz sveta glam rock glasbe, hard rocka, melodičnega rocka, kot so Skid Row, Gotthard, Whitesnake, Steelheart,… Zelo prijetno, pravzaprav si nihče ne bi belil glave, če bi duet kar podaljšal svojo predstavo za dodatno uro.
Prizorišče kluba ima dva prostora, daljšo »podolgovato pisto«, ki se na koncu zaključi s šankom pri vhodnih vratih ter manjšega, ki je v obliki balkona dvignjen nad prizorišče. Na ta del se je povzpel Eric Martin, opasal kitaro, si nadel očalca in pričel listati po pesmarici, na podlagi katere je sproti sestavljal koncertni repertoar.
Odlično zapolnjen prostor, v katerem se je nagnetlo kakih 150 ljudi, je nanizal tako nekaj obiskovalcev iz Slovenije, kot tudi s Hrvaške. Občinstvo je pokazalo, da še zdaleč ni pozabilo na to, kdo so Mr. Big. Ericov izvedbeni repertoar je namreč temeljil pretežno na izvedbah Mr. Big klasik. Tako so se v njem zvrstile A Rose Alone, Electrified, Cat, Stevensova Wild World, Alive And Kicking, Next Time Around, Goin’ Where the Wind Blows, Shine, The Chain, Promise Her the Moon, Voodoo Kiss, Take Cover in nadobvezna To Be Wtih You. V vse to je pomešal tudi nekaj solo točk, kot sta bili med drugimi Kansas in Where Do I Fit In, v zaključku pa je preklopil zgolj na petje, saj je bil krit z eno od akustičnih kitar dueta, ki je pred Ericom ogreval prisotne, ko se je lotil Cream standarda Crossroads. Prav slednja točka je potrdila da je Eric Martin v prvi vrsti pevec. Kar zasijal je, ko je vstal z barskega stolčka in imel naenkrat proste noge in roke.
Eric Martin je v prvih dveh tretjinah nastopa odlično pariral vsem legam skladb. Vokal mu je zelo dobro služil. Blago grleni, a topel, tudi žametast, v njem pa je v takšnem akustično slečenem okolju prihajala do izraza zlasti kvaliteta ekspresije emocij skozi prizmo blues glasbe, ob kateri je zrasel Eric Martin in ki tako predstavlja osnovno iztočnico njegovega artističnega razvoja in zorenja. Za kemijo v prostoru mu ni bilo treba mnogo truda. Ta je bila v hipu vzpostavljena, saj velja, kot prej omenjeno, da se težko upiraš tako karizmatični in zabavni osebi, kot je Eric Martin. V premorih je vseskozi zabaval občinstvo s humoreskami na lastni račun, predvsem pa se ni mogel izogniti dovtipom, ki so leteli na rabo njegovih zložljivih čitalnih očalc. Potnih srag Ericove obrvi niso uspele zadrževati! Beli snop reflektorja je zahteval pač svoj davek in mož se je skozi koncert dobesedno kopal v znoju. A je Eric vsega tega že dodobra vajen. Težavo je večkrat izražal z dalj časa priprto uperjenim pogledovanjem proti občinstvu, kot tudi mežikanjem. Bitka z znojem je pač eden od delov njegove profesionalne obrti. Davek vsakega zvezdnika, ki se znajde v siju žarometov.
V drugi tretjini koncerta je glas Ericu Martinu začel vidno pešati. Zato je vodilne napeve vse bolj pogosto prepuščal publiki, ki se je resnično izkazala s svojo podporo in obvladovanjem verzov glasbe Mr. Big. Vživeti Eric, ki je v izvedbo koncerta resnično zapakiral svojo dušo in srce, je bil po skoraj dveh urah nepretrganega zabavanja vidno utrujen, vendar pa je z mega hitom To Be With You prav v zaključku šova, dostavil enega koncertnih vrhuncev, za kar se mora znova v največji meri zahvaliti srčni predanosti glasbi Mr. Big, ki jo je tega večera izžarevala publika.
Po koncertu je Eric stopil med oboževalce, delil podpise in izmenjal z vsakim nekaj besed. Za vse ljubitelje glasbe Mr. Big nedvomno sanjska dogodivščina, Eric pa je prav s svojo pristnostjo in polnokrvno vživetostjo odgnal črne oblake vokalne skrhanosti v zaključnem delu nastopa ter dokazal, da ohranja obisk njegovega solo akustičnega koncerta, tudi v letu 2012, vso aktualnost.
Galerija slik
