The Sparrow
Izvajalec: Metaphor
Založba: Trope Audio
Izid: year
Po treh letih in po albumu Entertaining Thanatos so se letos ameriški simfonični rockerji Metaphor vrnili z alumom The Sparrow, ki predstavlja znanstveno-fantastično zgodbo Mary Dorie Russell o jezuitski ekspediciji na oddaljen planet. S tem izdelkom se Metaphor vračajo k obravnanvanju religioznih tem (tokrat bolj posredno, skozi zgodbo). In ne le, da se vračajo z verskimi zgodbami, vračajo se tudi k stilu iz kultnega prvenca Starfooted. Album, ki sem ga sam z zanimanjem pričakoval, pa je v progresivnem svetu ostal kar neopazen, kar le priča, da so Metaphor še vedno nezasluženo le obstranska obskurnost.
Zgodba se začne na koncu (Inquisition), ko skupina preiskovalcev raziskuje okoliščine jezuitske ekspedicije na planet Rakhat. Oče Emilio Sandoz obudi spomine na odpravo (Song from A Nearby Star), spomni se pristanka na planetu in občutka kot da bi prispeli v raj (Stella Maris), saj se na planetu vseskozi sliši vabljiva pesem. Nato umre član ekipe Alan (Death in Eden), ostali pa odkrijejo eno izmed ras na planetu. Ti prebivalci so se imenovali Runa. Člani odprave so odkrili, da to niso pevci (Challalla Khaeri). Kljube temu pa so se Rune izkazali za zelo prijazne in gostoljubne, če ravno ne nabolj inteligentne. Jezuiti jih naučijo kako se sadi sadje in zelenjava (Garden Building), oče Sandoz pa se zaljubi v Sophio, članico odprave (Sick for What The Heart Wants). Med tem časom je zbolel še en v ekipi in zato se morajo nekateri vrniti k vesoljskemu plovillu in najti zdravila (med njimi tudi Sophia). Sophia se vrne in razloži, da so imeli nesrečo in niso prinesli zdravil, vesoljsko plovilo pa je bilo uničeno (Stranded). Kasneje člani odprave srečajo prave pevce, ki se izkažejo za vodilno civilizacijo na planetu. So inteligentni, civilizirani (za razliko od Run) in precej večji od ljudi. Jezuiti odidejo na ogled enega njihovega mesta in ko se vrnejo nazaj v naselje Run, le teh ni več, saj so izven naselja opravljali žetev (Flower Harvest). Po tem, ko so jim Jezuiti pokazali kako se gojijo rastline, je število Run sunkovito naraslo, zato so jih pevci iztrebili. Run je bilo precej več, a se niso mogli kosati z močnim orožjem pevcev (We Are Many And They Are Few) . Vsi člani odprave razen Emilia Sandoza umrejo, le ta pa postane suženj kralja pevcev (Mother Night). Oče Sandoz je že čisto obupan, zato se odloči, da prvega, ki ga vidi, ubije. Prvi obraz, ki ga vidi, je obraz Askame, ki mu je bila kot hčerka in je bila del reševalne ekipe iz Zemlje (God Will Break Your Heart). Oče Sandoz popolnoma zgubi zaupanje v boga in ne more verjeti, da bi pravičen bog dopuščal takšne strahote.
Resda so besedila zasnovana na zgodbi Mary Dorie Russell, a Marby kot ponavadi doda svoje tipične metaforične in humoristične zasuke. Tokrat se, podobno kot na Starfooted, izkaže z besedili, ki so kot ulita z glasbo. Niti za trenutek se ne zdi kot da je kaj prisiljeno ali odveč.
Glasbeno se The Sparrow nekako vrne na pota Starfooted. Mnogo več je poudarka na estetsko zansnovanih linijah, tako na inštrumentih kot vokalih. Veliko je spet zborovskega in na splošno večglasnega petja, ki je navuševalo že na prvencu. Avantgardne prvine so še vedno risotne, a jih je opazno manj in še te so bolj integrirane v nov veličasten zvok.
Tudi tokrat so vse skladbe odigrane s pravo stopnjo navdušenja, energije in virtuoznosti. Spet je najbolj v ospredju neuradni šef skupine in glavni skladatelj Malcolm Smith, ki še vedno več kot uspešno vztraja v tekočem stilu, ki spominja na Stevea Hacketta. Marc Spooner še bolj uporablja klasične klaviature kot so Hammond orgle, klavir in mellotron. Njegov stil ni preveč divji, temveč je pri njemu bolj pomembna prefinjenost in lepi aranžmaji, ki ob bok kitaristu tvorijo glavno glasbeno kuliso. Glavni adut pevca Johna Mabryja so znova vrhunska besedila, vendar pa se tudi kot vokalist izkaže. Ritem linija je spet kvalitetna, novinec Greg Miller na bobnih pa se je zelo dobro vklopil v delo skupine.
Z albumom The Sparrow se Metaphor vračajo na pot, ki so jo začrtali s Starfooted. Entertaining Thanatos je pomenil rahel odklon od tistega prepoznavnega sloga, zdaj pa so se američani vrnili k tistemu slogu, ki jih je proslavil (relativno gledano). Kot je navada, je glasba spet izpopolnjena z vrhunskimi besedili, ki tokrat temeljijo na zanimivem znanstveno-fantastičnem romanu. Morda se kakšen njihov oboževalec sprašuje zakaj potrebujejo tako dolgo, da posnamejo nov album. Sam raje vidim, da traja dlje časa in je končni izdelek toliko boljši, kot pa da bi albume izdajali kot po tekočem traku (kot Flower Kings ali Spock’s Beard) in bi šlo v glavnem le za povprečne izdelke. Čeprav The Sparrow še ne dosega veličine Starfooted, se pa kar približa in za prihodnost te zasedbe se zagotovo ni bati.
Zasedba
Malcolm Smith – kitara
John Mabry – vokal
Marc Spooner – klaviature
Greg Miller – bobni
Jim Anderson – bas
Produkcija
Metaphor
Seznam skladb
1. Inquisition
2. Song From A Nearby Star
3. Deus Vult
4. Stella Maris
5. Death In Eden
6. Challallah Khaeri
7. Garden Building
8. Sick For What The Heart Wants
9. Stranded
10. Flower Harvest
11. We Are Many And They Are Few
12. Mother Night
13. God Will Break Your Heart
14. Afterture