Izvajalec: Loney Dear
Založba: Polyvinyl Records
Izid: year
Ocena: 3.2/5
Loney Dear, oziroma Emil Svanängen, je švedski kantavtor, ki je bil še pred kratkim precej anonimen, ko pa je založba Sub Pop ponovno izdala njegov tretji album (Loney, Noir), je možakar postal nekoliko bolj slaven in si upravičeno prislužil v glavnem lepe kritike nekaterih večjih svetovnih medijev.
Svanängen je svoje prve štiri albume izdal sam, saj je le tako lahko svojo glasbo predstavil svetu. Založbe preprosto niso pokazale interesa. Očitno mu je ta način dela tudi najbolh ustrezal, saj je v začetku tisočletja izdajal kakovosten album za kakovostnim albumom, kar je končno pripeljalo tudi do tega, da so ga opazile večje založbe.
Kritiki v glavnem tega izvajalca uvrščajo med indie pop/rock, kar je morda še nekoliko bolj držalo za njegove prejšnje izdelke. Tudi na Dear John je to še vedno najbolj očitna prvina, a čuti se tudi nekakšno stremenje k bolj domiselnemu (nekateri bi celo rekli “art”) zvoku. Tu bi predvsem izpostavil vplive post rocka v stilu Radiohead (tudi vokal na trenutke spominja na Thoma Yorka) in okusnih elektronskih beatov. Vse skupaj tvori odlično omako, ki ima vse najboljše vrline indie popa in jih kombinira z drugimi žanri. Še posebej je opazen vpliv Radiohead, saj so teme včasih prav podobno “depresivne” kot njihove, kar zna biti na trenutke celo moteče, vendar pa če album poslušaš v zmernih dozah, to ni strašanska težava. Zdi se kot da Emil Svanängen kar dosti črpa tudi iz folk/hippy glasbe šestdesetih in sedemdesetih, kar se še posebej čuti pri njegovem smislu za melodijo z zasanjanimi art motivi. S tem mislim, da je glasba dostopna, a ni niti malo cenena, temveč je narejena z okusom in stilom.
Glasba na Dear John večinoma sloni na klaviaturah, katerih linije so v skladbah zložene ena navrh druge in tvorijo res močen zvok. Kar dosti je tudi kitare. Med deli na električni kitari se čuti minimalizem post rocka, medtem ko se na akustični kitari čuti vpliv hippy/folk obdobja. Tolkala so večinoma programirana, vendar pa je tudi to narejeno skoraj neopazno. Emil Svanängen ni nek strašen izvedenec na nobenem instrumentu, vendar pa svoje znanje izkoristi najbolje kar se da in album zveni prepričljivo.
Dostikrat se zgodi, da so ljudje, ki so ustvarjali pod težavnimi pogoji, brez podpore založb in finančne pomoči, najboljše izdelke ustvarili prav v tem obdobju pred slavo. Zato se je ponovno porajalo vprašanje, če bo tako tudi v tem primeru. Na srečo se je izkazalo ravno nasprotno. Svanängen je zvokovno podobo svoje glasbe le še zloščil in izpopolnil ter dodal še nekaj več glasbene raznolikosti. Njegove navdahnjenosti še tako očitno ni konec.
Dear John je vsaj zame najboljši izdelek tega kantavtorja. Mislim, da se eden od razlogov skriva tudi v tem, da je lahko ponovno ustvarjal kar v svojem domačem studiu, kar očitno nanj deluje zelo stimulativno. Album zvokovno ni nič slabši kot če bi bil posnet v kakšnem velikem studio in očitno je tudi takšen način lažji za takšnega introvertiranca kot je Svanängen.
Dear John je resda nastajal tri leta (pred tem je možakar izdajal en album na leto), vendar se je čakanje izplačalo, saj smo tokrat priča res zrelemu albumu, ki bo všeč predvsem ljubiteljem indie pop/rocka s primesmi post rocka a la Radiohed in elektronike. Glavna vrlina pa še vedno ostajajo lahke “viže”, ki so na trenutke morda nekoliko preveč žalostne in uspavane, vsekakor pa si jih človek hitro zapomni. Kljub temu, da je glasba sila dosegljiva, pa je vse narejeno z nekim art pristopom, ki daje albumu specifično noto, kar Svanängenu zna preprečiti preboj med večje zvezde. Vendar pa, glede na to, da zasedbe s podobnim “žalostnim” in art pristopom trenutno kar dobro uspevajo (Radiohead, Keane, Coldplay,…), je morda pred možakarjem še zelo uspešno nadaljevanje kariere. Vsekakor posrečena zadeva, ki se jo izplača slišati.
Zasedba
Emil Svanängen – vsi instrumenti
Produkcija
Emil Svanängen
Seznam skladb
1. Airport Surroundings
2. Everything Turns to You
3. I Was Only Going Out
4. Harsh Words
5. Under a Silent Sea
6. I Got Lost
7. Summers
8. Distant Light
9. Harm/Slow
10. Violent
11. Dear John
