Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Rasmus, The
Založba: Universal Music Group
Izid: year
Trajanje: 41:25
Ocena: 3/5
The Rasmus ni treba kdo ve kako na široko predstavljati. Gre za štiri glavo formacijo, doma iz finskih Helsinkov, ki je prodrla v vrhove uspešne dobičkonosne MTVjvske komercialne setve z izdajo petega albuma kariere imenovanega »Dead Letters« (2003), še posebej potem, ko je večina Zemljanov masovno zagrizla v single tega albuma imenovan In The Shadows. Medtem, ko je skupina uspela zadržati komercialno uspešnost z naslednikom »Hide From The Sun«(2005), pa je »Black Roses« (2008) nakazal, da se prodaja albumov skupine usmerja navzdol. Nekaj izrazne otopelosti albuma »Black Roses« dolguje sodelovanje skupine z Desmondom Childom. Ta je Fince zvočno »opral« in jim odvzel enega nosilnih elementov izrazne prepoznavnosti. »Evropskost«. The Rasmus so torej z »Black Roses« neuspešno lovili povprečno trendovsko usmerjeno filozofijo ameriškega teenagerja nove dobe.
Tako so za novi album nujno potrebovali spremembo. Letvico ustvarjanja so morali pomakniti drugam, si postaviti nov izziv. Tako so se obrnili k človeku, ki mu lahko zaupajo v slehernem trenutku. To je producent Martin Hansen, mož ki je bdel nad zvočno podobo albumov »Into« (2001), nadalje najbolj uspešnim The Rasmus albumom »Dead Letters« in njegovim naslednikom »Hide From the Sun«. Ne le, da Hansen gotovo ne prodaja tako drago svojih uslug, kot razvpiti Desmond Child, pač pa je pretehtalo dejstvo izbire novega producenta preprosto zato, ker pozna Martin Hansen osebnosti kvarteta The Rasmus, kot svoj lastni žep! Zato boljšega naslova studijske pomoči, kot so ga v imenu Martin Hasnon, na tej točki kariere, ki ji lahko rečemo tudi »kriza idnetitete«, The Rasmus ne bi mogli najti.
Na »The Rasmus« je kvartet znova uspel restavrirati svojo »tipičnost«, k tej izrazni konstanti, pa uspešno pripeti zvočne novosti, ki so bile nujne v iskanju izhoda iz manjše krize identitete. H kitarsko orientirani formi so v enakovrednem odmerku dodali aranžmaje sintetizatorjev in iztržili glasbeno podobo novega albuma, ki deluje v vrtenju na radijskih frekvencah še bolj invadivno, ali infektivno. V poslušanju na prvo žogo torej hipoma nalezljivo. Trivialno rešljive melodične forme kar tekmujejo med seboj katera bo zapustila slajši vtis poslušalcu. »The Rasmus« je po tej plati gotovo najbolj neposredno v »mainstream« usmerjen izdelek The Rasmus kariere do tega dne. Kljub smelemu križanju tradicionalnega The Rasmus zvoka s sintetizatorji, skupina ne izumlja česa novega, v smislu artistične samoniklosti. Prej lahko rečemo, da si preverjeno izposoja iz del drugih naslovov izvajalcev in te trike vgrajuje v svoj preverjeni značaj. Tako so The Rasmus uspešno dodali svojemu dometu novo zvočno kvaliteto, s katero varno pristajajo na novo odkrito polje glasbenega univerzuma, kar jim daje vse kredibilne iztočnice za nadaljnje artistično zorenje. Seveda je v tem oziru želenega čim več zvočnega eksperimentiranja, pa vendar genija zvočne manipulacije samonikle drže kakšnih (prav tako komercialno uspešnih) Radiohead ne moremo zahtevati od The Rasmus. »The Rasmus« je kljub novemu zvočnemu videzu, še vedno v prvi vrsti seveda previden izdelek, ki želi biti v prvi vrsti všečen množici. Z besedili, na katera se bodo vnemale znova v prvi vrsti štirinajstletnice. Drugega ne gre pričakovati, niti ne (več) zahtevati, od skupine, ki skrbi v prvi vrsti za komercialno uspešnost.
Vsekakor je album znova vse poln prepoznavnega »neotenično-deškega« vokala Laurija Ylönenena, v principu pa niti ni težko najti aranžerskih vzporednic s preteklimi deli skupine. Vse skladbe so aranžirane tako, da se vseskozi podrejajo iskanju melodično nalezljivih vodilnih motivov. Splošni občutek je jaseni. The Rasmus so melanholični, blago mračni značaj dodaja trivialni rešljivosti sladkega izraza blago razpoloženjsko grenčico, besedil pa ne smete raziskovati, ker ne skrivajo obilja patetičnega objokovanja. V mehčanju zvoka lahko razglasimo skladbi, kot sta End Of The Story ali You Don’t See Me za točki, ki se najbolj približata pop kozmetiki. V grobem nekaj, kar je skupina preizkušala že na albumu »Into«. Zasanjani skladbi Sky ali/in Somewhere se obračata h skladbi Sail Away albuma »Hide From The Sun.« Simfonični elementi vključeni v Friends Don’t Like That, zadržujejo trike , ki so jih fantje preizkusili že na »Black Roses«.
Novi album skupine The Rasmus nedvomno preseneča v zvočnem in aranžersko karakternem smislu. Skupina je potrebovala spremembo. Da se nekaj takšnega pripravlja na obzorju, je nakazala že samostojna studijska izdaja Laurija Ylönena »New World« (2011). Gre za album polne kontrastnosti, ko ga postaviš k preteklim delom skupine. Na njem je vse polno pečanja z elektronskimi zvočnimi zankami. Na »The Rasmus« je tako kitarski rockovski zvok seveda jasno izpostavljen, le da mu to pot enakovredno družbo delajo aranžmaji sintetizatorjev in programskih zvočnih zank. Glede na to, da je Ylönen glavni pisec glasbe The Rasmus, je povsem logično, da se je del ustvarjene substance albuma »New World« prelil tudi na »The Rasmus« (It’s Your Night, I’m A Mess). I’m A Mess, ki v kitici povzema malodane kozmetiko Depeche Mode (od letnice 1990 navzgor) je že izšel, kot prvi predstavitveni single albuma »The Rasmus«.
»The Rasmus« ne predstavlja ustvarjalnega presežka. Previdno združuje tradicionalni zvok skupine z novo zvočno dimenzijo. Kljub radijsko usmerjenem albumu, hit potencialov skoraj ni mogoče najti. Temu se približa na albumu najbolj »strupeno« skladba Save Me Once Again bolj, kot že izdani hit single I’m A Mess. »The Rasmus« je album previdnega tipanja. Kvaliteten album, ki ga imajo ljubitelji skupine nedvomno že v svoji zbirki. Ne ravno dragulj,ki bi se najbolj intenzivno svetil v nizu izdaj skupine do tega dne, vsekakor pa svetlobna leta stran od jalovih asociacij, da bi prinašal skupini »kreativni mimostrel«.
Zasedba
Lauri Ylönen – vokal
Pauli Rantasalmi – kitara
Eero Heinonen – bas kitara
Aki Hakala – bobni
Produkcija
Martin Hansen
Seznam skladb
1. Stranger
2. I’m A Mess
3. It’s Your Night
4. Save Me Once Again
5. Someone’s Gonna Light You Up
6. End Of The Story
7. You Don’t See Me
8. Somewhere
9. Friends Don’t Do Like That
10. Sky
