Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Diamond Dawn
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Trajanje: 51:21
Ocena: 4.3/5
Diamond Dawn so še ena novo formirana zasedba doma iz švedskega Gothenburga, ki je korajžno stopila v čevlje bogate zapuščine AOR glasbe! Nase je opozorila z digitalno izdanim singlom za skladbo »Standing As One« kar je bend povzdignilo iz podtalja in celo pripeljalo tako daleč, da se je zanje začela zanimati italijanska založba Frontiers Records s katero so v lanski pomladi sklenili pogodbo za izdajo studijskega prvenca. Da dosežeš kaj takega, moraš biti v prvi vrsti resnično zelo, zelo dober. In to že v samem štartu svoje kariere.
Leto 2012 je torej za Diamond Dawn minilo v delavnem duhu. Nastal je studijski prvenec »Overdrive«, ki ga je sredi januarja 2013 predstavil njegov prvi single za skladbo »Take Me Higher« – ta je izšel v digitalni obliki.
Ko prisluhneš temu albumu lahko rečeš, da so fantje zasluženo pridobili naklonjenost tako močne založbe, kot je Frontiers Recrods (brez te založbe bi melodični rock v novih časih le stežka preživel). Gre tako rekoč za (brutalno povedano)danes nekako arhaično glasbeno zvrst, ki je svoj komercialni zenit dosegala v osemdesetih letih. In vendar gre obenem za žanr, ki mu je v aranžerskem principu komponiranja silno težko slediti in predstavlja za glasbenika, ki se poda vanj, zato toliko večji izziv.
Gre za rock žanr, ki je izmed vseh najbolj približan pop glasbi, to pa pomeni, da morajo aranžerjii s silno spretnostjo slediti navidezni tanki liniji, ki združuje artizem ustvarjalne perfekcije sebi lastnega kreativnega navdiha in melodične nalezljivosti, ki mora prevzemati hipoma, se pravi v poslušanju »na prvo žogo. Tudi takšnega poslušalca, ki se ne fokusira 100% na to kaj se vrti na radiu ali CD predvajalniku. To je tista umetnost, ki jo obvladuje pop, a o njej modro molči, saj spregovorijo o tej modrosti lahko le vaša ušesa sama.
Poenostavimo stvari. Diamond Dawn so skupina, ki sledi tako zapuščini starejših zasedb tipa Bad Habit ali/in Grand Illusion, zelo všečni bodo tudi tistim, ki poznate Elevener, nemalo smernic pa se poraja s trenutno vročimi Work Of Art. Naštete skupine seveda prav vse izhajajo iz šole »Scandi AOR / Melodic Rock« principa. Vsekakor pa se najdejo točke, kjer se zasedba spogleduje z glam prvinami (Turn It Up). Obratno pa ni težko naleteti na podobna prehodna polja med žanri pri Diamond Drive rojakih, ki kopljejo v sferah sleaze / glam rocka Chrash Diet, Wig Wam, H.E.A.T., saj se občasno v komadih tudi te zbližajo z AOR / Melodic Rock žanrov.
Kar rešuje ta album in ga dviguje iz sivine povprečja, je izjemna produkcija. Ta je ujela toplino, ki enakovredno izpostavlja nizke tone – ti učinkovito »barvajo« sliko zvoka, nad vsem pa gre za občo briljanco uravnovešanja vseh gradnikov, ki tvorijo zvočno podobo albumu. V prvi vrsti gre tu za barvito uravnotežen dialog klaviatur in kitarskih fraz. Kitare so jasno izpostavljene v riffu, klaviature polnijo mojstrsko ozadje s plastovito – mehanorecepciji prijetno krajino srednjih leg. Skupina razume tudi poanto doseganja atmosferičnega krešenda v refrenskih napevih. Tudi s pomočjo spretnega opremljanja osnovnih vokalnih linij, ko jih harmonizira s spremljevalnimi vokali.
Diamond Dawn ne izumljajo ničesar novega. Žvečijo prežvečeno, vendar pa deluje prav vse na tem albumu izjemno prepričljivo. Naenkrat se znajdeš sredi zlate dobe osemdesetih. Klaviature poosebljajo zvok osemdesetih. Vokal je čist, izdelano močan, ultra-melodičen, jasne dominance. Vseeno pa nekoliko moti prav ta razvoj vokalna moči, ki bi godila bolj k power metalu. Nič ni narobe z njim, vsa reč še vedno »pije vodo«, ni razloga za preplah. Pa vendar je mnogo primerov, ko vokal v AOR / melodic rocku vžiga najbolj efektivno, ko vzdržuje falset. Tipični primer novodobnih AOR revitalistov z vokalom, ki se izključno poslužuje falseta ob tem pa polnokrvno zažiga, so Avstralci White Widdow. Poznavalci in tisti pretanjenih ušes boste hitro ugotovili, da je prostora za doseganje večjih atmosferičnih kontrastov in bombastičnih prepadnic med skladbami, ki vzdržujejo dinamični razvoj albuma, ostalo na tej točki še nekaj. Bere se kontradiktorno, a ko prikličeš iz spomina vokalno karizmo Richarda Marxa, se hitro porodi kopica retoričnih vprašanj, do kod vse bi se dalo še izpiliti izrazoslovje Diamond Dawn.
Skladbe pa kakovostno ne nihajo. »Overdrive« je album, ki prime takoj in vas drži čvrsto ob sebi do zadnje sekunde. Tudi odličnih inštrumentalnih rešitev v srednjih delih, ki razgibavajo dinamiko in vzdušje ne primanjkuje (California Rush) in vse karakteristike albuma so izpiljene. »Overdrive« je kot prvenec skupine, album oznake »par excellence«. Diamond Dawn so z njim jasno in nedvoumno opozorili, da gre za sveže pečeno skandinavsko melodično rock skupino, na katero je treba resno računati v prihodnje. Prvenec je odličen in vreden, da mu ponudite priložnost. Kot tak nedvoumno napoveduje, da bodo z naslednjim albumom Diamond Dawn zagotovo artistično še zrasli in »Overdrive« kakovostno presegli. Švedski perfekcionizem se je izkazal torej enkrat več za težko prekosljiv planetarni fenomen. Opravljeno delo na albumu »Overdrive« pa zgolj potrjuje dejstvo, da so Skandinavci v novih časih gonilna sila zdravega vzdrževanja izročila melodičnega rocka.
Zasedba
Alexander Strandell – vokal
Olle Lindahl – kitara, spremljevalni vokal
Johnny Göransson – kitara
Niklas Arkbro – klaviature
Mikael Planefeldt – bas kitara
Efraim Larsson – bobni, spremljevalni vokal
Seznam skladb
01. Into Overdrive
02. Take Me Higher
03. Crying
04. Standing As One
05. California Rush
06. Indestructible
07. Turn It Up
08. The Hunter
09. Give It All
10. Don’t Walk Away
11. Powergames
