Lovebites
Sreda, 22. 7. 2026
Flex, Dunaj, Avstrija
“13 ljubezenskih ugrizov”
Japonske miniaturice Lovebites so bile že kar nekaj časa na mojem seznamu “must go to” koncertov in tokrat se je službena pot na Dunaj lepo poklopila z začetkom krajše Outstanding Tour turneje v klubu Flex. Ta leži na “napačni” strani Donaukanala in je le malce večji od spodnjega koncertnega prizorišča v Orto baru.
Kot namiguje že ime turneje, je le ta namenjena promociji zadnjega albuma Outstanding Power (Rockline recenzija). Na dunajskem koncertu ni bilo predskupine, po Diamonds and Rust Judas Priest pa so oder zavzele v bele krinolince oblečene Asami (vokal), Midori (kitara), Miyako (kitara), Fami (bas) in bobnarka iz pekla Haruna. Zabava se je začela z uvodnim singlom z albuma The Castaway in takoj smo zajadrali v morje neapologetskega power metala. Dvojni bas bobni so štrikali, tercente solažice so pričarale slavnostno vzdušje, Asami pa ni šparala glasilk in trebušne opne, vse je šlo na 11. Malce me je zaskrbelo za zvok, ki je bil na podestu levo od odra rahlo zamazan, ampak ko sem se premaknil v sredino dvorane, je vsak ton padel na svoje mesto.
Prvi štirje komadi so bili namenjeni power melodiki, s petim Holy War pa so vajeti začeli prevzemati thrash polka ritmi. Dekleta so se malce sprostila in divje headbenganje je zavzelo tako oder kot parter pod njim. Tako smo drveli iz skladbe v skladbo in skladno s studijskimi izdajami tudi na koncertu ni bilo časa za predah. Peklenske temparature v klubu so se podvajale s peklenskimi ritmi, riffi in kriki in plemenska povezanost je podjarmila prizorišče.
Kontrast med Asaminimi nežnimi nagovori in prisrčnim mahanjem in pozdravljanjem publike ostalih članic in noro testosteronsko izvedbo je bil naravnost grotesken. Kaj naj človek naredi, ko Asami nežno vpraša “Are you sleepy? No? So I welcome you to my nigtmare!” iz zvočnikov pa se začnejo plaziti mračnjaške melodije Reaper’s Lullaby? Sprazni misli in začne besno opletati z glavo, kaj pa drugega.
Kot sem omenil, je bil zvok močan in kristalno jasen, da so lahko do izraza prišle mojstrovine obeh kitaristk in sapo jemajoča igra perkusij izpod osmih Haruninih rok. Pri Lovebites bobni niso le ritmična osnova, ampak dodaten melodični inštrument, ki s svojimi (ne) poudarki poskrbi za dodatno razgibanost klasičnih thrash/power poskočnic. Fami je dobila dovolj priložnosti za bas vragolije, Asami pa ni nič goljufala s kakšnimi znižanimi refreni ali mikrofonom v publiko. Power metal nebesa in pekel hkrati, dekleta se s svojo hiper aktivnostjo (5 albumov in štirje EPji v devetih letih), tehnično dovršenostjo, kompozicijskim znanjem in koncertno energijo hitro bližajo prvi ligi svetovnega melodičnega metala.
Koncert je bil izjemno kratek, ena ura za redni del in še petnajst minut za podaljšek. 20 minut čez deveto smo že lovili sapo na pločniku pred klubom. Mogoče je pa tako še bolje, ne vem, kako bi preživeli še tri ali štiri komade. Setlista je bila lepo uravnotežena, po odzivu publike je bio slišati, da je bend že uspel pridelati dva mini hitića, in sicer Stand and Deliver ter When Destinies Align.
Mace sem še postaval pred vrati zaodrja, da bi ulovil kakšen selfi s puncami. Midori je za kratek čas odprla vrata in nekaj fotkala v notranjosti, ko me je videla, da se ji bližam, pa je urno zbežala na varno. Glede na to, da sem trikrat večji od nje, se temu nisem niti čudil.
V glavnem, če se ustavijo kje v bližini, bom šel dečve z gotovostjo še pogledat (in poslušat).
Seznam odigranih skladb:
- The Castaway
- Unchained
- Blazing Halo
- Liar
- Holy War
- Reaper’s Lullaby
- Soldier Sands Solitarily
- Stand And Deliver (Shoot ’em Down)
- Rising
- M.D.O.
- One Will Remain
Dodatek:
12. When Destinies Align
13. We the United
Tekst in fotke: Igorac
