Faster Pussycat (40th Anniversary Tour), Blacklist Union, Femme Fatale
Nedelja, 27. 9. 2026
Kulturni dom, Prosek, Italija
“Vsakdo lahko špila R’n’R, samo dovolj si mora želeti”
Potovanja naokrog na koncerte v službi Rockline-a prinese številne ugodnosti. Mednje spadajo vožnja v super udobnem električnem avtu nove generacije. Znamke, za katero so ime ukradli noremu znanstveniku, zaradi katerega bi znali naši južni bratje spet zanetiti kakšno neprijetno zgodovinsko epizodo. In spoznavanje kul ljudi, kot je bil voznik omenjenega vozila in so-ljubitelj zatohlega, prešvicanega LA sleaze-glam metala poznih 80-ih.
Faster Pussycat so istoimenski debitantski album izdali leta 1987, istega leta, kot je izšel multimiljonski (tako po budgetu kot po prodaji) album benda iz Rajskega mesta. Če oba albuma poslušam bok ob boku, po količini smrdljivega sleaza, švica, pokajenih čikov in popitega cenenega viskija (za JD Faster Pussycat niso imeli keša) gladko zmaga prvi. In verjetno sem ga v karieri tudi preposlušal večkrat kot slednjega. Ampak, kot se rado zgodi, Hitre Mačkice 40-letnico praznujejo v kulturnem domu v zamejski Sloveniji, ta drugi bend pa hara po stadionih širom sveta … 150 se nas je raje kot na stadionu, zbralo v dvorani pred deskami, ki pomenijo življenje, če malce nerodno parafraziram Ramba Amadeusa.
Tisti, ki poznate dotični Rambov štiklc, veste, kdo se je pojavil na odru in začel po njem skakati. Fatalna ženska, Lorraine Lewis s spremljevalnim bendom. Za Femme Fatale sem že slišal, nikoli pa jih nisem poslušal. V 80-ih so imeli dve mini uspešnici, Falling In And Out of Love ter povedno Waiting For the Big One. Trije možakarji in vitalna, 68-letna Lorraine so svoj polurni set odprašili s (pre)veliko dozo energije, kajti babi je komaj dohajala in posledično je bila njena vokalna izvedba milo rečeno podpovprečna. Škoda, kajti po naknadnem gledanju videospotov omenjenih skladbic se je dalo ugotoviti, da je dama včasih zelo solidno odpela svoje zadeve. Glede na to, da nisem nobenega komada poznal od prej, sem lahko užival v divji energiji udarnih klasičnih USA hard rock kompozicij in se čudil Lorraine-ninemu oprsju, ki je v neskladju z ostalim telesom živelo neko svoje življenje. Zanimivo.
Seznam pesmi Femme Fatale:
01. My Baby’s Gun
02. Falling In And Out of Love
03. Bad Love
04. Home Is Where the Heart Is
05. Don’t Call Me Your Angel
06. Living Like There’s No Tomorrow
07. Waiting For the Big One
Naslednji so na oder stopili Blacklist Union. Tega benda nisem poznal niti po imenu. Basist in bobnar sta bila ista kot pri Femme Fatale (rezanje stroškov, bi rekel), postavo sta zaokrožila dva kitarista in šef benda, Tony West, na vokalu. Gre za (glede na stil muzike, ki jo igra) dokaj svežo skupino, ustanovljeno 2004. Tony si je, kot kaže, res, res, ampak RES želel bit pevec v R’n’R bendu. Kajti kar smo slišali iz zvočnikov, je bilo (predvsem v visokih legah) nekontrolirano tuljenje. Ampak čisto res. Obrazi v publiki so odsevali popolno nejevero. Vsi smo se malce postrani pogledovali, ker nam je bilo nerodno za možakarja na odru in njegov bend, ki je strumno drvel iz komada v komad. Glasba in kompozicije v svojem bistvu niso bile slabe, tudi Tonyev vokal je v nižjih legah zvenel znosno, ampak celotno izkušnjo bi opisal kot rahlo nelagodno. Niti par pirov, ki sem jih bil prisiljen spiti med Blacklist Union setom, ni splaknilo rahlo grenkega priokusa. V zadnjem štiklcu Jackson (priredba klasike zakoncev Cash) je zadevo hotela rešiti Lorraine, vendar je žalostno potonila skupaj s Tonyem. Ima pa Tony arogance na zalogi za dva Axla.
Seznam pesmi Blacklist Union:
01. Letters From the Psych Ward
02. Mississippi Moonhound
03. Heavy Is the Crown
04. Evil Eye
05. Dirty Halo
06. Madame Butterfly
07. Jackson (z Lorraine Lewis)
Komaj smo dočakali Faster Pussycat. Da smo si na jasnem, to je po novem trezni Taime Downe (streznil se je po grozljivem dogodku na nedavnem glasbenem križarjenju) z ekipo starih in novih prijateljev. Ostali člani originalne postave že dolgo niso več v tem filmu.
Naj vas najprej seznanim z dejstvom, da ima v svetu Glam Metala iz vedno sončnega LAja 80-ih, Taime Downe drugi najbolj duhovito pretkan psevdonim. Takoj za legendarnim Jizzyem Pearlom seveda. Taime je še eden od tistih iz podnaslova. Originalno maneken in lastnik enega najbolj notoričnih kafićev v LAju, Cathouse, se je odločil, da bi rad bil pevec. Če rečem, da je bil v tistih časih od njega boljši pevec tudi Vince Neil, povem vse. Kljub temu (ali pa ravno zaradi tega) so Faster Pussycat uspeli izdati kar dva kultna albuma. Poleg omenjenega debija še Wake Me When It’s Over iz 1989. Potem je šlo vse navzdol in odrešitev je prišla šele z EPjem Like a Ghost leta 2023.
Čisto v “Black on Black” odeti Taime se je obesil na mikrofon in bend je v najboljši maniri odprašil set sestavjen pretežno iz pesmi s prvih dveh albumov, plus par priredb in par cukrčkov z ostalih izdelkov diskografije. Basist Danny Nordahl je takoj dokazal, da ne misli posnemati treznega stanja svojega šefa in je s svojim utrujenim zibanjem zabaval občinstvo, obenem pa ni odigral niti enega napačnega tona. Tip drugače izgleda kot pokojni igralec James Marsden, ko se po prekrokani noči zjutraj pogleda v ogledalo. Uspešno mu sledil dolgoletni bobnar Chad Stewart, na kitarah pa sta kar ugledno razturala Ace Von Johnson in 27-letni mulo Chris Borell, ki sta si izmenjevala ikonične riffe in divje solaže. Zvok je bil za tak prostor res poln in čist.
Stvar pri Taimejevem vokalu je ta, da se od vsega začetka nima kam poslabšat. Možakar ima srečo, da ne fuša, tako da je njegov nosljajoče vreščeč vokal enako obupen in hkrati nepogrešljiv za Faster Pussycat glasbo. Kot nekakšen Johnny Rotten Glam Metala torej.
Od izvedenih skladbic so največ navdušenja požele baladica House of Pain, ki je iz žepov izbrskala par vžigalnikov, udarni sleaze komad Bathroom Wall, morbidni Where There’s a Whip There’s a Way ter nepričakovani miniaturni hit s tretje plate Whipped! (1992) Nonstop to Nowhere, ki ga je od nažganega basista izprosil kolega Izzy. Drugače je bil namesto tega planiran Poison Ivy, komada namreč izvajajo izmenično. Odlično se je obnesel tudi Like a Ghost, ki bi ga stilsko uvrstil na prvo plato.
Na koncu so člani vseh treh bendov skupaj odžgali mešanico komadov Shut Up And Fuck ter Babylon in na odru uprizorili pravo norišnico, podprto z alkoholnimi hlapi, ki jo je ubogi, trezni Taime opazoval z rahlim odporom. Narodnostno mešana publika je nadvse uživala, ikonični glamerji so nam pričarali vzdušje LA klubov na Sunset Stripu. Odličen koncert starih (hitrih) mačkov. Če se vam v žilah pretaka kaj viskača, in če ste si čupo vsaj enkrat v življenju natupirali z maminim sprejem, morate ta bend nujno it pogledat naslednjič, ko se ustavijo v Evropi. Palce gor!
Seznam pesmi Faster Pussycat:
01. Motorbike
02. Don’t Change That Song
03. Cathouse
04. Slip of the Tongue
05. You’re So Vain (priredba Carly Simon)
06. Like a Ghost
07. The Power And the Glory Hole
08. Pirate Love (priredba The Heartbreakers)
09. House of Pain
10. Nonstop to Nowhere
11. Where There’s a Whip There’s a Way
12. Bathroom Wall
13. Shut Up And Fuck (priredba Betty Blowtorch) – vsi
14. Babylon – vsi
Posebna omemba gre Massimu (Maxxu), noremu promotorju in organizatorju, ki je to ekipo pripeljal v Prosek. Veličastno!!!
Tekst in fotke: Igorac
