Brkovi
Petek, 27. 6. 2025
Mostovna, Solkan, Slovenija
New Kid on the Block
Pri meni je s koncerti brkatih mladcev ponavadi tako, da si moram vse najljubše komade zarolat že v avtu na poti. Iz neznanega razloga Shamso 69, poveljnik benda, vsaj zadnjih pet let noče dodati v seznam odigranih pesmi meni najljubše četverice: Vjetrovi tuge, Hrvat iz Gospića, Vrati se vrati, Nisi me bila vrijedna. To sem zapisal zato, ker sem prepričan, da bo Shamso tole reportažo prebral in takoj na naslednjem koncertu vključil vsaj dve omenjeni kompoziciji.
Torej, Brkovi so se v sklopu turneje Nema Labavo ustavili v klubu Mostovna, k s svojo open-air sceno nudi širok nabor sproščujočih koncertnih dejavnosti. Brkove sem zadnjič gledal pred dobrim poldrugim letom, in od takrat so (spet) zamenjali postavo. Ven je letel kitarist Vlajko, uletel pa komaj polnoletni kitarski čudežni deček, Luka Kramar. Take pogoste menjave v bendih me žalostijo, saj nekako ne uspevam ohranit stika in bend v mojih očeh izgubi identiteto. Kot če se v tvojem priljubljenem kafiču kelnarce menjajo vsak mesec, pa četudi so nove lepše, bolj seksi in bolj prijazne. Ni več to to.
Bend nas je prav po “Balkanstarovsko” pustil čakati do enajstih, potem pa takoj udaril z Usamljen oženjen, kateri sta sledila na novo preoblečena Naša mala zemlja in novi hit Labavi. Najprej nisem opazil, da na desni strani odra ni več kitarista Vlajkota, kajti Luka ima podoben stas in frizuro, manjkala pa je kombineža in to me je pripravilo do tega, da sem si zadevo ogledal malce pobliže. Kot sem kasneje prebral na spletu, je Luka star komaj 19 let in velja z novega hrvaškega kitarskega čarodeja z zmagami na kar nekaj festivalih. Stilsko prihaja iz istega kotla kot njegov kolega na levi strani odra, legendarni Igor Paspalj. Se pravi, tehnično impresiven z velikim občutkom za melodijo in smislom za preoblikovanje že obstoječih solaž v nekako bolj norčave in zapletene. Skratka, impresiven kitarski dvojec v punk folk bendu.
Koncert je nemoteno tekel dalje v pravem brkatem stilu, udarne poskočnice ena za drugo, obogatene s Shamsovimi domislicami, ki so vedno duhovite in se dotaknejo tudi aktualnih tem. Na odru sem pogrešal barsko mizico z zalogami pijače, vendar se je pevec tokrat moral sprehajati do bobnarskega odra, da je dobil svojo dunjo. Konzumiranje le-te mu je šlo dobro od grla, tokom koncerta mu je uspelo sprazniti pol steklenice. Vendar ne bi rad prehitro sodil, kajti vsi se še predobro spominjamo zgodbic o Bon Joviju, steklenicah Jack Danielsa in ledenem čaju.
Publika je bila srednje številčna, vendar izjemno razpoložena. Prednjačile so predstavnice nežnejšega spola, ki so z velikim zagonom head-bangale in prepevale razvratna besedila v prvih vrstah. Sam sem veliko večino koncerta preživel na ograji pod odrom z enim ali drugim ušesom globoko v zvočnikih. Na tem mestu pridemo do žalostnega dejstva, da je bila glasnost na sobni jakosti, kar je izredno nenavadno in neprimerno za tak koncert. Škoda.
Zanimivo je, da največ ovacij skoraj vedno prejme mini uspešnica s prvega albuma, Mala. Ozračje so do vrelišča pripeljale še udarne zadeve, kot so Tolerancija, Ornela, Ništa više mi ne značiš in novejša klasika Više ni pankeri ne slušaju Punk s trpkim besedilom.
Da ne bom predolg, naj omenim še dve stvari. Prva je izjemno spoštljivo posvetilo pokojnemu Sandiju Mavru, ki je bil očitno Shamsov dober prijatelj. In pa, Šarac! Kakšen bobnar! Energija, natančnost, minimalistični prehodi, in še enkrat, ENERGIJA. On bi moral biti na sliki v Wikipedia članku o punk rock bobnarjih!
Brkovi so tudi tokrat dostavili udarno balkansko zabavo z obilo smeha, energije in dobre muzike. Težko bi si zamislil boljši način, kako preživeti vroč poletni večer. Celoten seznam odigranih pesmi si lahko ogledate tule (komad Naša mala zemlja manjka). Zdaj počakamo na nov album, potem pa na naslednji koncert. Brkovi su da se vole!!!
Tekst in fotke: Igorac
