Izvajalec: Thinking Plague
Založba: Cuneiform
Izid: year
Trajanje: 55:16
Ocena: 4.4/5
Žaganje distorziranih kitar! Cvileči moški vokali! Trganje basovskih open bobnov! Velika testosteronska jajca! Rokenrol … o kakršnem danes ne bo govora. Ravno nasprotno, čeprav velika jajca še vedno ostajajo. V opoziciji takšnemu valu bendov, ki se je zgodil v prejšnjem stoletju, se je razvil povsem samosvoj žanr – RIO oz. rock in opposition, rock, ki ni sledil običajnim smernicam in zasedbam dveh kitar, bobnov in vokala. Raziskoval je kompleksnejše, zanimivejše in še ne dognane dimenzije rock glasbe, podobno kot progresivni rock (RIO se le uvršča kot podžanr progresivnega rocka). Po domače bi ga tako lahko označili za rockovsko avant-gardo. Ta se je rodila v Evropi, največji pobudnik pa je bil verjetno Henry Cow, ki je skupaj z bendi kot sta Univers Zero in Samla Mammas Manna razširil popularnost po Evropi. Sejalec avant-rocka po Ameriki je bil gotovo Frank Zappa, ki je pripravil teren za nekatere kasnejše uspešne avant-rockovske skupine, natančneje za Thinking Plague.
Thinking Plague na prvi pogled deluje kot še en izmed mnogih eklektičnih bendov, ki mešajo rock, jazz in moderno klasično glasbo. To je velika zmota in Thinking Plague zagotovo niso le “še eni”. Američani se zatekajo k čudaškosti in kompleksnosti najbolj zakotnih elementov omenjenih glasbenih žanrov, ki jih z neverjetnim smislom za simfoničnost in estetskost združijo v najbolj nemogoče melodične strukture. S strašljivo lepim vokalom Deborah Perry, ki na trenutke presega vse fantomske opere, so pogoji avant-rocka izpolnjeni. Na zadnjem albumu “A History of Madness” so Thinking Plague poizkusili s še večjo eksperimentalnostjo kot kadarkoli prej. Predzadnji album “In Extremis” jim je zagotovil mesto med grobovi progresivnih rockerjev, tako da je bil “A History of Madness” idealna priložnost za še dodaten inovacijski podvig.
“A History of Madness” je album večkratnih poslušanj. Ne v smislu, da bomo po prvem vrtenju zasvojeni in ga nato vrteli in vrteli v nedogled, temveč se bomo nedogledu približevali, da bomo album razumeli, doumeli vse skrite inštrumentalne in lirične namige ter ga nenazadnje tudi vzljubili. Album je veliko manj podvržen rockovski smeri in odhaja v popolno neodvisnost od priljubljenih prog rockovskih prijemov, vendar v teh najbolj samosvojih skladbah kanček razočara. Še vedno najbolj navduši s skladbami, ki jim po žilah teče progresivni rock, pa naj bo ta še tako v opoziciji klišejskim rokenrol smernicam. Te namreč krasi neverjetna izvirnost solov Mika Johnsona, ki so v skladu z glasbo nenavadni, popolnoma drugačni od klasičnih rock solov, vendar vseeno neverjetno melodični, čeprav bi jih na trenutke lahko označili kot anti-melodične – v smislu tistih Frippovih skupine King Crimson. Osebni favorit je zagotovo “Lux Lucet”, predvsem zaradi neverjetno stkanih melodij najrazličnejših inštrumentov in vokala; zelo iznajdljivo je uporabljena predvsem klasična kitara, ki ne služi zaradi pridiha folk prvin, kot je pri takšni glasbi to običajno, vendar služi kot nekakšen organski spremljevalec vokala, progresiven ritmični element, ki drži in vodi zapletene časovne nepravilnosti.
Poleg inštrumentalne genialnosti je tu še izredno privlačen lirični koncept albuma. Zgodba se odvija v Franciji 10. stoletja, protagonisti pa so člani katoliške sekte, ki so verjeli v svoj prav in sledili idejam, ki niso bile po godu Cerkvi. Besedila govorijo o sami sekti, njenemu uničenju, o smrti ter o življenju po njej. Perryjin vokal poda poslušalcu roko in ga spremlja in sprejme v svet, ki ga Thinking Plague gradijo s svojo atonalno glasbo; zato se je tudi toliko lažje vživeti v zavest protagonistov.
“A History of Madness” je svojevrstna mojstrovina, ki ustreza vsem kriterijem glasbene umetnine – še več, gre za izdelek, ki je umetniško izpopolnjen iz vseh vidikov. Literarna in glasbena dovršenost in korelacija sta premišljeni od glave do repa, druga drugi služita za dodatno doživljanje in hkrati živita na priredni ravni, s čimer tudi posamezno delujeta enkratno. Thinking Plague žal od leta 2004 niso izdali ničesar novega in če je to njihova zadnja studijska stvaritev, zagotovo predstavlja vrhunsko slovo.
Zasedba
Mike Johnson – kitare in kompozicije
Deborah Perry – vokal
Mark Harris – saksofoni, flavta, klarinet
Matt Mitchell – klaviature
Dave Willey – bas kitara, harmonika
David Shamrock – bobni
Gostujoči glasbeniki:
Kent McLagen – kontrabas
Jean Harrison – violina
Ron Miles – trobenta
Dave Kerman – tolkala
Leslie Jordan – glas
Mark McCoin – “sampli” in obdelava
Produkcija
Mike Johnson in Mark McCoin
Seznam skladb
1. Blown Apart (8:35)
2. Consolamentum (4:02)
3. Rapture of the Deep (5:59)
4. Gúdamy le Máyagot (An Phocainn Theard… (2:54)
5. Marching as to War, No. 1 performed by Thinking Plague / Ladies Senior Piano Crusade (1:22)
6. Our -Way of Life- and -War on Terra (5:23)
7. Marching, No. 2 (0:41)
8. Least Aether for Saxophone & Le Gouffre (8:52)
9. The Underground Stream (6:02)
10. Marching, No. 3 (0:47)
11. Lux Lucet (9:36)
12. Marching, No. 4 – Reverie for the Children (1:00)
