Izvajalec: Factory of Dreams
Založba: Progrock Records
Izid: year
Trajanje: 69:46
Ocena: 2/5
Drugi studijski album projekta Factory Of Dreams ne prinaša mnogo novitet glede na prvenec “Poles”, ki je izšel leta 2008. Še vedno bazira osnova projekta na dveh ljudeh. Prvi je Hugo Flores, portugalski multinistrumentalist, ki je znova odigral, zložil in aranžiral vse, kar si lahko zamisliš na albumu “A Strange Utopia”, druga pa je finska pevka Jessica Lehto, ki je odpela vse, kar se je odpeti dalo.
Tudi tokrat smo priča progresivni glasbi vključevanja nekaterih riffovskih predpon, ki bližajo vso stvar prog metalu. Aranžiranje je znova težava pri vsej stvari. Preprosto gre za občutek, da skuša Flores predstaviti več, kot določa meja zdravega okusa. Informacij je preveč oziroma ne delujejo povezano, da bi združevanje glasbenih idej in zvočnih gradnikov dosegalo ustrezen značaj simbioze in medsebojne kompatibilnosti. Po domače povedano. Motivi se med seboj ne prenašajo najbolje, instrumenti se “tepejo” med seboj celo med nizanji posameznih motivov. S tem album znova trpi za dejstvom, da ne nosi prepoznavne rdeče niti, pravega karakterja in prepoznavnosti. Aranžmaji so klasični, orkestralne zasnove in učinkujejo v funkciji dvigovanja bombastike in pompa!
Sedaj ste nemara ugotovili, da je “A Strange Utopia” zelo težak album za poslušanje, ki zahteva, da se mu človek v celoti posveti. Je večplastno ubran. Fragmentiran v mnogih motivih. Velikokrat se sreča poslušalec z dejstvom, da riff, ki že smiselno steče, v naslednjem trenutku preskoči v povsem drug ambient glasbenega izražanja. Če se to ponavlja prevečkrat, se soočimo z dejstvom, da glasba motivsko razpada in se izgublja njeno pravo izrazno jedro, razen, če želiš, da tvoje izrazno jedro nima karakterja in izraza.
Na albumu se čuti, da je umetno spravljen skupaj. Mp3-je je Flores poslal po elektronski pošti Jessici in ta je odpela pevske linije ter poslala material nazaj Hugu. Oba osnovna gradnika, vokal in glasba, ne skrivata dejstva, da sta združena brez pravih vezi in zato se med njima ne vzpostavi prava kemična reakcija.
Dark Utopia je skladba in redkih pet minut albuma, kjer je mogoče zaznati rdečo nit, ki drži skupaj skladbo. Floresu bi bilo vredno predlagati., da pusti svojim aranžmajem svobodno dihati in ne zapolnjuje vseh motivov z operetnim vokalom Jessicae. Mnogokrat se porodi tudi občutek, da bi mestoma bolje odgovarjala tej glasbi harmonizacija vokalov. Torej multivokalni napevi, ki vsebujejo tudi ustrezno gostoto topline nižje intoniranih moških vokalov. To je nadvse uspešno predstavljal projekt Ayreon s svojim preteklim opusom. Hugo Flores bi se lahko veliko naučil ob poslušanju Ayreon opusa.
Ideja projekta Factory Of Dreams ostaja smela, le nerodno je predstavljena. Konzumacija zahteva strog fokus in osredotočenost na glasbo. Gre za zahteven album, ki se mora obrniti precejkrat v predvajalniku, preden se ti zažre pod kožo. Če sploh. Glavno sito je vokal Jessicae. Ta ob kompleksni aranžiranosti dodaja kompleksno operetno vokalno držo. Zato se čuti, da se glasba mnogokrat tolče z linijami vokalnih napevov. Vsa reč se seveda lahko pomede pod oznako “progresivno”, “avanturistično”, “eksperimentalno”, “preizkušanje drugačnega”. Izberite sami. A tudi takšno balzamiranje, ne prenese dejstva, da je mnogo idej spravljenih nasilno skupaj in brez pravega občutka za doseganje jasnih, jedrnatih in izrazno izpostavljenih ter melodično zaključenih aranžmajev. Da. Celo progresivni metal ima svojo mejo. Tako vsa stvar skorajda meji na oznako kaotični prog metal.
Projekt ima potencial in znanje. A v fragmentiranosti ne bo našel pravih zaključkov izrazne definiranosti, kaj šele lastne značajske prepoznavnosti. Flores namreč ne igra jazza, zato je njegov izrazni rang že v temelju bolj omejen. In to mora upoštevati. Zato mora najti nujno drugačno rešitev v aranžiranju. Ali povsem opustiti rabo vokalov, ali pa pripeljati drugačen, kompatibilnejši način vokalne izvedbe v svoj projekt. “A Strange Utopia” je torej namenjen odkrivanju najbolj “debelokožnim” ljubiteljem progresivne rock in metal erotike!
Zasedba
Jessica Lehto – vokal
Hugo Flores – vsi instrumenti
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Gaby Koss – spremljevalni vokal na skladbi št. 12.
Antonella – spremljevalni vokal na skladbi št. 7.
Zara – spremljevalni vokal na skladbah št. 3. in 9.
Hugo Flores – spremljevalni vokal na skladbah št. 1. in 7.
Cherryl Childs – spremljevalni vokal na skladbi št. 3
David Ragsdale – violina na skladbah št. 3. in 10.
Taoashi Gotto – klaviature na skladbah št. 3. 10. in 12.
Shawn Gordon – klaviature na skladbah št. 7. in 8.
Chris Brown – kitara na skladbah št. 8. in 12.
Produkcija
Hugo Flores
Seznam skladb
1. Voyage To Utopia (4:36)
2. The Weight Of The World (5:54)
3. Inner Station (6:18)
4. Sonic Sensations (4:19)
5. The Road Around Saturn (4:21)
6. Garden Of All Seasons (4:21)
7. Dark Utopia (4:50)
8. Vacation In Venus (4:26)
9. Chaotic Order (4:09)
10. Slow Motion World (5:08)
11. Destructible Destruction (5:57)
12. E-Motions (9:32)
13. Broken* (2:23)
14. The Weight Of The World (Radio Edit)* (3:26)
*….bonus skladbi
