Abel Ganz: The Life of the Honey Bee and Other Moments of Clarity

0 85

Samozaložba
Datum izida: 6. 7. 2020
Produkcija: Denis Smith
Dolžina albuma: 46.18 min
Zvrst: neo-progressive rock
Ocena: 8.0/10


Škotski neoprogresivci Abel Ganz so se vrnili s težko pričakovanim novim studijskim albumom, ki nosi ‘kilometrski’ naslov – »The Life of the Honeybee and Other Moments of Calirty«. Že samo naslov albuma zveni kot nekaj kar bi na pamet prišlo mlademu Petru Gabrielu v času, ko je bil še član Genesis, medtem ko glasbena umeritev novih Abel Ganz večinoma črpa tako od klasičnih Genesis kot od Gabrielovih kasnejših, solističnih podvigov kar niti ni tako običajen pojav pri sodobnih prog revitalistih in izpade precej zanimivo.

Dobro ‘podkovna’ ušesa bodo slišala na novem dosežku Abel Ganz tudi nekaj ne pretirano eksperimentalnih vplivov Gentle Giant vendar samo tam kjer se nahajajo godalni aranžmaji. V vseh drugih ozirih so Abel Ganz dokaj klasični neoprogresivci, ki so v zadnjem času slogovno še najbolj podobni kameradom Jadis, Big Big Train in The Tangent, predvsem na račun številnih ‘lepih’, melodičnih aranžmajev, izogibanja pretiranemu ‘kompliciranju’ in vsesplošne melanholike, ki zaznamuje tudi njihov najnovejši album.

»The Life of the Honeybee and Other Moments of Clarity« bi bil zelo dober album, če ne bi vseboval precej ‘zaspan’ srednji del, ki v vsebuje kar dve baladi in eno inštrumentalno-akustično skladbo. Res škoda, kajti uvodna in obenem naslovna skladba napove odličen in eklektičen začetek albuma ob katerem bodo uživali marsikateri ljubitelji prej naštetih skupin, čeprav Abel Ganz vsebuje kar nekaj svojih specifičnih zvočnih ter skladateljskih prvin. Mick Macfarlane je izvrsten pevec katerega vokal presega številne žanrske meje in je pogosto ključen dejavnik, da nobeni stvaritvi na albumu ni mogoče očitati pomanjkanja duše. Še posebno dobro izpade izviren, jazzovsko obarvan zaključek s solažo na saksofonu, ki nekoliko spomni na nepozabne Steely Dan.

Nadaljevanje albuma, kot že povedano, izpade precej manj impresivno od uvodnega (in zaključnega dela). Namesto, da bi band stopil ‘na plin’, si dal duška in nadaljeval v podobnem slogu, nas negativno preseneti s pocukrano, akustično usmerjeno balado »One Small Soul«, ki je v obliki bonus skladbe prisotna tudi v za radio prirejeni, skrajšani različici. Moško-ženski duet sicer izpade dobro in gostujoča pevka Emily Smith poskrbi za suveren vokalni prispevek, a kaj, ko ta ljubezenska balada vse prehitro odide v pozabo. »Arran Shores« je tihožitni inštrumental na osnovi akustične kitare v domeni Davieja Mitchella, ki je posvečen škotskemu otoku Arran. »Summerlong« je folkrockovsko žalostinka z otožnimi zvoki klavirja in godal, ki, z izjemo živahne solaže na moogu v režiji Jacka Webba, ne zapusti kakšnega globljega vtisa.

S »Sepia and White« se band spet prebudi iz ‘zimskega spanca’ ter postreže z naslednjim zanimivim progrockovskim epom, ki je na visoki kvalitetni ravni in bi ga, podobno kot naslovno skladbo, odobrili tudi kakšni Big Big Train. Obenem gre za najbolj udaren trenutek albuma, čeprav band večinoma prisega na melanholično vzdušje. Odlično izpade tudi zaključni »The Light Shines Out«, čeprav gre za skorajda preveč očitno kopiranje nekaterih kasnejših dosežkov iz solo kariere Petra Gabriela. Glavni vokal tokrat prevzame bobnar Denis Smith, ki res nekoliko spominja na ‘zrelega’ Petra Gabriela iz obdobja albuma »Up« (2001), medtem ko k zvočni sorodnosti veliko prispevajo tudi raznovrstna tolkala, sprogramirani elektronski vzorci, orkestracija ter zvoki piščali z elementi svetovne glasbe.

»The Life of the Honeybee and Other Moments of Clarity« je album z imenitnim uvodnim in zaključnim delom, medtem ko je njegov srednji del še najbolj primeren za ‘nočno glasbo’ pred spanjem. Abel Ganz so v osemdesetih ostali kar precej spregledani v primerjavi z njihovimi bolj znamenitimi neoprogrockvoskimi rojaki vendar so njihovi kasnejši albumi naleteli na bolj pozitiven odziv in osvojili številne nove privržence. Njihov najnovejši dosežek žal ne ‘premika mej’ ter se v osrednjem delu pretirano pogrezne v sentimentalnost vendar si na račun uvodnega ter zaključnega dela vseeno zasluži nekaj pozornosti ljubiteljev sodobnega progrockovskega revitalizma.

Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik


Seznam skladb:
1. The Life of the Honey Bee and Other Moments of Clarity (12:37)
2. One Small Soul (5:52)
3. Arran Shores (2:40)
4. Summerlong (5:22)
5. Sepia and White (13:31)
6. The Light Shines Out (6:16)

Zasedba:
Davie Mitchell – kitara
Jack Webb – klaviature
Mick Macfarlane – vokal, kitara, bouzouki
Stephen Donnelly – bas kitara
Denis Smith – bobni, vokal na skladbi št. 6
David King – kitara, klaviature na skladbah št. 1 in 6, programiranje bobnov na skladbi št. 6

Sodelujoči glasbeniki:
Alan Hearton – klaviature na skladbah št. 1, 5, 6, vibrafon na skladbo št 5
Fiona Cuthill – piščali, snemalniki na skladbi št. 1
Alex Paclin – orglice na skladbi št. 1
Snake Davis – saksofon na skladbi št. 1
Emily Smith – vokal na skladbi št 2
Frank van Essen – godala na skladbi št. 4
Stevie Lawrence – žvižgi na skladbi št. 6
Signy Jakobsdottir – konge, tolkala na skladbi št. 6
Marc Papaghin – francoski rog na skladbi št. 6

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki