Alestorm po devetih letih ponovno osvojili Slovenijo (2023)

foto: DENIS PARADIŽ 2023
0 8,756

Zaria / Elvenking / Alestorm
torek, 14. 11. 2023
Ljubljana / Cvetličarna / Slovenija


Alestorm, škotski piratski metal band, ki pravzaprav ni čisto škotski (dva člana prihajata iz sicer bližje Irske, medtem ko je glavni kitarist Madžar) so po devetih letih ponovno zavzeli Slovenijo.

Vloga ogrevalne skupine je tokrat pripadla Medvoščanom Zaria. Simfonični folk metalci so uvodne pol ure izkoristili za predstavitev svoje avtorske glasbe, še posebej najnovejše in skupno druge studijske plošče “Tell The Wind”. Za skupino Zaria je bila to več kot dobrodošla priložnost, da se predstavi širši publiki, saj ji tovrstnih nastopov pravzaprav primanjkuje. V času nastopa skupine je bila Cvetličarna že obilno napolnjena in glede na to, da so se med obiskovalci nahajali tudi takšni, ki so prispeli na koncerta Elvenking in Alestorm iz Avstrije in Italije, upajmo da je to pomagalo razširiti dober glas o skupini tudi onkraj slovenskih meja. Nastop je imel nekaj zvočnih ‘škrbin’, prav tako bi bil koristen dvig odrske ‘kinetike’ v prihodnje, so se pa Zaria ob tokratnem obisku Cvetličarne predstavili kot zelo dobro uigrana ekipa, kar vsekakor šteje.

Elvenking so seveda druga pesem. Po letih kljubovanja in posledično samozavestni odrski drži, kjer je vse v zvezi s koncertnim ‘obredom’ pač poštudirano do potankosti. Skupina je v uri nastopa zbrala ob sebi krepostno mero privržencev, ki je obvladovala verze repertoarja. Čuti se, da gre za bend z izjemno kilometrino. Elvenking so namreč vrste (poganskih) folk (power) metal legend – celo ena prvih italijanskih zasedb, ki ji je uspel preboj na metal sceni. Delujejo namreč skoraj tako dolgo kot tržaške legende italijanskega power metala Rhapsody of Fire. Elvenking so valili komad za komadom, fokus nastopa pa je bila usmerjen na predstavitev albuma “Reader of the Runes – Rapture”, ki je izšel v letošnjem letu. Uvodoma pogansko našemljeni in rogati Davide “Damnagoras” Moras je rutinirano držal publiko ob sebi, skupina pa imponira s svojo šolo izjemno nalezljivih kompozicij, nabitih z bombastiko in pompom, kar je dosegalo izpovednih in atmosferični kumulus v spevnih refrenih. Kot povedano. Z Elvenking je sodelovala večina publike. Tako v prednjih vrstah, kot zadnjih, kar pomeni da je skupina skozi leta delovanja pridobila zvesto bazo podpornikov. Ne le korekten, pač pa izjemno prepričljiv nastop!

Alestorm, glavne zvezde večera, so napeli svoja jadra in prispeli do Ljubljane, kjer so v (pre)nabito polni Ljubljanski cvetličarni poželi pravo piratsko evforijo. Bend, katerega mnogi ljubijo sovražiti (predvsem tr00 metalci, katerih edina religija je Master of Puttpets Metallice) je v zadnjih letih pridobil ogromno na publiki, ki sama sebe ne definira za metalsko. Zato smo na koncertu lahko uvideli mnogo »regular Joe« ljudi vseh starosti (da definitivno tudi take 70+). Tudi Rocklinovci se spominjamo kako so se Alestorm počasi prebijali do svojega trenutnega statusa – kako so odpirali festivale v četrtkih dopoldne, ko so še vsi sladko sanjali v blatu in šotorih, sedaj pa polnijo dvorane po celem svetu. V zvezi s tem se je mdr. tudi naš novinar leta 2009 na Bang Your Head!!! festivalu o perspektivah skupine močno motil. Njihov naskok na velike odre in k večji prepoznavnosti je na moč razviden tudi med našimi najbolj branimi reportažami njihovega koncerta lanskega poletja v Budimpešti, ki jo lahko pogledate tukaj.
Gre za sicer dokaj konsistenten band predvsem v stilu oblačenja in obnašanja na odru, ki se je po letu 2014, ko so nastopili v Gala hali skupaj z Branstorm, še četrtič vrnil v Ljubljano. Ob poskočnemu prihodu na oder publika obnori, vreščanje in hruljenje pa je bilo primerljivo le še s tistim, ko občasno obiščejo kak koncert na Madžarskem. Ne manjka pa niti skandiranja in krikov: “Dončić! Donćić…”, saj so mnogi opazili, da je kitarist Máté Bodor po osmih letih od zadnjega obiska v Ljubljani le zamenjal svojo »Sick set bro« majico za dres št. 77 Dallas Mavericksov Luke Dončića. Ekskluzivno in to samo za svoj nastop v Ljubljani. Tokratni nastop skupine je bil poseben tudi po tem, da je famozni ‘keytar’, ki ga redno uporablja vokalist pevec Chris Bowes in je poleg race ena zaščitnih znamk skupine manjkal, saj si je možakar vsega dva dni pred turnejo zlomil zapestje. O podrobnostih se lahko pozanimate tudi na njegove Reditt profilu, ki je supersonično osveževan. Keytara tako večino koncerta – razen za nekaj not, ko ga je prenašal po odru eden izmed članov tehnične ekipe, nismo videli. Kljub polomljenemu zapestju pa je na koncertu ostal ohranjen večletni t. i. »fan service« za dekleta ob francoskih poljubih kitarista in pevca med komadom Mexico. Pri koncertu Alestorm v Ljubljani je že nekako samoumeven podatek, da je pivovarna Union tokrat naredila največji profit. Škoda, da dvorana sicer ponuja samo 0,33l pivo ene znamke, je pa na koncertu Alestorm, pivo v roki obvezen rekvizit, pa če tudi je to v resničnem življenju primerljivo s čebulno vodo, ki so nam jo ob prehladih v 90tih kuhale naše mame (‘Wenn Sie diesen Stiegl lesen, unterstützen Sie uns bitte!’).

Kot omenjeno v Ljubljani je bilo bolj noro kot na kakšnem KPOP koncertu polnem 15 letnic! Že ob prvem komadu Keelhauled – prerivanje in padanje po tleh in odrgnine, potem te ljudje ponesreči še pohodijo. V v prvih treh minutah je bilo vse to znatno intenzivirano, kar presega mdr. celo dogodke na tipični dolenjski sobotni fešti v hribih ob potokih Šmarce. Varnostniki so zaradi tega imeli ogromno dela, na ‘spodnjem plesišču’ (beri: parter) pa je primanjkovalo vsebinsko koristnih zračnih molekul (beri: zraka), kaj šele manevrskega prostora za pomoč padlim in poškodovanim. Seveda in ko že misliš da se po desetih 10 komadih publika le počasi umirja, pride na vrsto Mexico. Temperatura se je v trenutku (kot pri kakem Ford Focusu nenadoma in nepojasnljivo) dvignila, poskakovanja na ‘spodnjem plesišču’ pa toliko, da se je tresel še cel balkon – našemu fotografu so udeleženci iz tretje vrste (v Cvetličarni ni ‘foto pita’) zaupali, da naj pri Mexico zbeži, saj prihaja v dvorano malha šampanjca, ki bo odprt. In res je bil. Pivo, šampanjec, znoj – vse v potokih, prepevanje “Yoohoo Mexico”, pa se je pri tem razlegalo do Mehike. Vse do vključno zadnjega komada Shit Boat (No Fans), so udeleženci poznali vsako in sleherno besedo vseh petnajstih komadov. Občasno se je zdelo, kot da Chrisa u bistvu bend v Sloveniji sploh ne bi potreboval, saj ga je publika brez težav večkrat povsem zasenčila (beri: preglasila). Bend se iz odra poslovi, vendar seveda v tako razgreto množico uleti nazaj hitreje kot kakšna obdavčitev v Sloveniji in zaigra še tri komade; Drink, Zombies Ate My Pirate Ship in Fucked With an Anchor. Že pri komadu Drink je lastnik Cvetličarne najverjetneje klical svojega zavarovalniškega agenta in preverjal, če pokrito tudi zavarovanje ob potresu, ki ga povzročijo udeleženci koncerta. Noro, publiki se vsako minuto bolj meša, vse do seveda Fucked With an Anchor, kjer so sredinci leteli v zrak iz vseh koncev in krajev (z veseljem, bi ga pokazal tudi fotograf Rocklina, vendar ga zaradi dveh zlomljenih prstov žal ni moral, pa je raje fotkal 😊). Publika – hvaležna za ta nastop, si je sicer želela še več, navkljub temu, da so Alestorm samo pri nas in sosednjih Hrvatih (naslednji dan so nastopili v zagrebškem Boogaloo-ju – RockLine recenzija koncerta) odigrali 18 komadov, medtem ko so jih drugje izvajali le po 13.

Ne glede na to ali Alestorm obožuješ ali sovražiš je treba priznati, da take fešte, kot jo priredijo oni, dosežejo le redko kateri bendi. Kar je tudi eden bistvenih smislov glasbene zabave. Ta element je na koncertih Alestorm tako ‘razkošen’, da prekrije profesionalizem vrlih Škotov, ki ga sicer ne manjka (ob dejstvu da je Mate izredno dober in priznan kitarist). No, ves ta noro zabavni dosje, ki ga Alestorm nosijo s seboj na turneje, pa na tokratni spremlja mračna koprena. Chrisu je med turnejo preminul oče, kar pa se navkljub njegovi žalostni zgodbi na ‘Redditu’ ter slovesu, ki ga je objavil na njegovem Instagramu, ni niti malo odražalo v sami izvedbi koncerta. V uredništvu tako svetujemo vsem ‘hejterjem’, da dajo Alestorm priložnost in jih kdaj obiščejo na kakšnem špilu. To je skupina, ki ne pozna, recimo raje da ne tolerira resnih in mrkih pogledov, kar pomeni da ob koncertnih nastopih za seboj definitivno ne zapušča ravnodušja!

Avtor: Helena Medved & Denis Paradiž
Fotografije: Denis Paradiž

Elvenking setlista:
1. Rapture
2. The Hanging Tree
3. Draugen’s Maelstrom
4. Pagan Revolution
5. Silverseal
6. Moonbeam Stone Circle
7. Bride of Night
8. The One We Shall Follow
9. The Wanderer
10. The Divided Heart
11. Elvenlegions
12. The Winter Wake

Alestorm setlista:
1. Keelhauled
2. No Grave but the Sea
3. The Sunk’n Norwegian
4. Walk the Plank
5. Alestorm
6. Under Blackened Banners
7. Treasure Chest Party Quest
8. Hangover (orig. Taio Cruz)
9. Wenches & Mead (s srednjim delom v “For Dogs” verziji)
10. 1741 (The Battle of Cartagena)
11. Mexico
12. Pirate Song (z Manowar introm)
13. P.A.R.T.Y.
14. Captain Morgan’s Revenge
15. Shit Boat (No Fans)
—dodatek—
16. Drink
17. Zombies Ate My Pirate Ship
18. Fucked With an Anchor


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki