Alkaloid: Liquid Anatomy

0 76

Alkaloid v drugo ne razočarajo. Liquid Anatomy je izdelek, ki so ga ustvarili izjemno podkovani in izkušeni glasbeniki, ki znajo kmalu predstavljati vrh ekstremne metal scene, če bodo nadaljevali v tej smeri.

Izdano pri: Season of Mist
Produkcija: Hannes Grossmann, Alan Douches
Datum izdaje: maj, 2018
Trajanje albuma: 64:37

»Superzasedba« Alkaloid se je po treh letih vrnila z novim izdelkom. Z drugim albumom je imela skupina, v kateri delujejo izkušeni in izobraženi glasbeniki, precej težko nalogo. Preseči album, ki je v vseh pogledih odličen izdelek, je skorajda nemogoče. Skupina, ki jo tvorijo glasbeniki iz zasedb Obscura, Necrophagist, Dark Fortress ter drugih, je s prvencem The Malkuth Grimoire (2015) dvignila meje in podala ekstremnemu progresivnemu metalu novo razsežnost.

Slišati je bilo tako lastnosti tehničnega kot tudi progresivnega death metala, ki se je kombiniral tudi s kakšno drugo podzvrstjo. Skupina je vse skupaj odlično zapakirala in ponudila izdelek, kjer kar ni zmanjkal presenečenj. V drugo je bilo bistvo ponuditi nekaj novega, obenem pa se obdržati na gladini, kar pri mnogih skupinah, ki začnejo preveč ambiciozno, zmanjka prostora za inovacije. Pri Alkaloid je zgodba malce drugačna.

Na Liquid Anatomy se zvrsti osem novih skladb. Že pri prvi skladbi Kernel Panic se začuti, da je kvintet ubral drugačen pristop. Kombinacija je vsekakor nenavadna in obenem tudi drzna. S kitarami in vokali spominja na progresivni rock iz osemdesetih, kakršnega so preigravali Yes, Genesis in Rush. Vse skupaj preide v brutalno godbo z nizko uglašenimi kitarami, hitrimi pedali in globokim vokalom. Precejšnje nasprotje in preobrat, kakršnega vsekakor ni bilo za pričakovat. A skladba ima učinek. Spevni vokal ni moteč, celota je poslušljiva, obenem je jasno, da Alkaloid gledajo na zadeve progresivno.

Pri naslednji skladbi As Decreed By Laws Unwritten pa se zgodi že preobrat. Osemminutna skladba je tehnična in temačna. Sama godba pa spominja na mogočne Morbid Angel, le da pri Alkaloid je več virtuoznosti in ritmične podkovanosti. Lahko bi rekli, da gre za nadgradnjo po vpeljavi umirjenega dela, ali pa tudi poklon. Raznolikost in nepredvidljivost pokažejo Alkaloid z Azagthoth, ritmično kompleksno in temačno skladbo, s katero se očitno poklanjajo piscu grozljivk Lovecraftu. Zelo dobro do izraza s svojimi linijami tu pride basist Linus Klausenitzer, Morean pa se loti tudi spevnega vokala, ki v kombinaciji s kruležem daje skladbi neko celoto.

Po vsem kaosu je na vrsti naslovna skladba, ki se začne bolj baladno. Prevladuje bolj spevni vokal, kitare so bolj melodično obarvane. Vse skupaj deluje ne toliko zahtevno, a če ne drugo, je naslovna skladba še en primer raznolikost na albumu. Več prebrisanosti ponuja že naslednja skladba In Turmoil’s Swirling Reaches, ki začetno umirjenost preusmeri v brutalnost in mnogo soliranja. Solo vložek imata celo basist Klausenitzer in bobnar Hannes Grossmann. Predvsem pa kombinacija Moreanovih vokalov pri vsemu soliranju daje skladbi popolnost.

Z Interstellar Boredom se Alkaloid vrnejo v koncept Dyson, ki so ga pričeli na prvencu. Omenjena skladba se počasi gradi, vrhunec predstavlja brutalnost, kjer bobnar Hannes Grossmann postreže z obilico hitrih pedalov in tudi blast beati. A vendar to je zgolj ogrevanje. Skladba Chaos Theory And Practice ima tiste značilnosti, ki Alkaloid dela unikatne. Brutalnost, kaos in nepredvidljivost. Vse je v eni skladbi, ki v več kot osmih minutah pokaže, kako izjemni pisci glasbe so Alkaloid. Z občasnimi pomirjanji Alkaloid eksplodirajo v kaos, ki se celo dotakne black metalskih prijemov. Z Grossmanovimi blast beati in hitrimi kitarami je ponujen najbolj intenziven predel na celem albumu, a tu vsekakor še ni mogoče potegniti črte nad izdelkom.

V sedmih skladbah Alkaloid opravičijo skoraj vsa pričakovanja. A najboljše so prihranili za konec. Govora je o skladbi Rise of the Cephalopods, ki s svojo dolžino skoraj dvajsetih minut poslušalcu ne da dihat. Kompleksna skladba, ki je sestavljena iz šestih delov, se gradi počasi, a zelo smiselno. Tu je več kot očitno, da je Morean človek, ki bo premišljeno sestavil skladbo, saj ima tudi največ znanja iz kompozicije. Omenjena skladba se torej prične počasi, a po nekaj minutah stopnjevanja skupina pokaže vse adute. Morean je s hipnotičnimi vokali in nalezljivim refrenom poskrbel, da skladba niti malo ne dolgočasi. Kitare postopoma preidejo v tehničen death metal, soliranja dvojca Tunker/Muenzner kar ni konca. Prav tako ne izostaja ritem sekcija Klausenitzer/Grossman. Grossman dokaže znova, da je eden najbolj vročih death metal bobnarjev trenutno.

Čez samo produkcijo se tu ni za pritoževati. Odigrano je s polno mero perfekcionizma. Glasbila se slišijo jasno, zvok kljub modernosti ostaja dovolj temačen, da je v skladu s temačno naravo skupine.

Alkaloid v drugo ne razočarajo. Liquid Anatomy je izdelek, ki so ga ustvarili izjemno podkovani in izkušeni glasbeniki, ki znajo kmalu predstavljati vrh ekstremne metal scene, če bodo nadaljevali v tej smeri. Ne glede na trenutno stanje, kjer mrgoli tehničnih in progresivnih zasedb, so Alkaloid definitivno ena bolj izstopajočih zasedb.

9,5/10

Glasbeniki:

Morean – vokal, kitara
Hannes Grossmann – bobni
Christian Münzner – kitara
Linus Klausenitzer – bas
Danny Tunker – kitara

Skladbe:

  1. Kernel Panic (5:41)
  2. As Decreed by Laws Unwritten (8:09)
  3. Azagthoth (5:39)
  4. Liquid Anatomy (5:13)
  5. In Turmoil’s Swirling Reaches (6:38)
  6. Interstellar Boredom (5:05)
  7. Chaos Theory and Practice (8:31)
  8. Rise of the Cephalopods (19:41)

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X