Anareta

0 2

Avtor: Rok Klemše

Izvajalec: Horrendous
Založba: Dark Descent Records
Izid: year_month
Trajanje: 44:16
Ocena: 5/5

Če ni bil filadelfijski death metal trio Horrendous na sicer več kot solidnem prvencu The Chills (2012) nič več kot le dober retro death metal pa se je nekje pod površjem v temi skrivala zver, ki je le čakala, da se strga z verig. To ji je uspelo po dveh letih na vrhunskem Ecdysis, manj kot leto po tem pa svoj pohod že nadaljuje na Anareti. Tako pogosto izdajanje albumov večini bendov prej škodi kot koristi in skrbelo me je, da se bodo v past prepogostih izdaj ujeli tudi Horrendous, vendar je Anareta dokaz, da so Horrendous nekaj najboljšega kar se je v zadnjih nekaj letih zgodilo modernemu death metalu. 

Že uvodni The Nihilst namreč za šalo zada coup-de-grace, nato pa gre vsa stvar le še navzgor, saj Anareta, pa naj se za death metal album še tako čudno sliši, očara kot petje siren. Brezhibna in dovršena rifaža namreč deluje naravnost hipnotično in te vedno znova in znova spravi v nekakšen nezaveden trans in varljivo kliče med svoje čeri. Vplivi, ki so navdihnili Anareto so jasni – švedski death metal, Slayer, Death, At the Gates, poznejši Carcass, Pestilence (van Drunen ere) – a ameriška trojka je s te prvinske juhe pobrala le vrhnjo maščobo in iz nje skuhala jed vredno nekaj michelinovih zvezdic. Anareta je v tem pogledu logično nadaljevanje Ecdysis, a je hkrati v marsičem njegova nadgradnja, saj nov material kljub bolj kompleksnemu ogrodju zveni precej bolj pristopen kot karkoli z Ecdysis. To ne pomeni, da so se Horrendous kakorkoli pomehkužili, le komadi so mnogo bolj premišljeni, prav vsak delček ima svoje mesto v večji veličastni podobi, inštrumenti in vokali so zliti v enovit kozmični kaos, bolj dinamičen in razgiban album pa bo leto resnično težko najti.  

Ameriška trojka v tri četrt ure pred poslušalca razgrne osupljivo paleto prijemov, ki jih v death metal nismo prav pogosto vajeni, prav gotovo pa jih ni bilo zares slišati že vse od Individual Thought Patterns. Anareta je namreč kitarsko eden najvznemirljivejših albumov letošnjega leta, dvojica Damian Herring in Matt Knox poskrbi za nekaj briljantnih prepletov kitarskih linij (skoraj ni trenutka, ko bi kitari igrali iste linije), naravnost katarzičnih solaž, čudovito temačnih melodij, doomy rifov (začetek Acolytes), thrashy pohitritev in ognjevitih rifov. V sicer surovo death metalsko osnovo Horrendous s skladateljsko žilico dodajajo elemente jazza in celo fusiona, death metal trganje pa nadgrajujejo fantastični melodični vložki (božanske sredinske pasaže v Ozymandias), akustični deli (Sum of All Failures) in zasanjani, Cynic sorodni izleti (predvsem uvod v The Solipsist).

A prav v ničemer za kitarami ne zaostaja ritem sekcija rušilnih bobnov, ki so prej kot blast beatanju in prežvečenim death metal vzorcem bližje jazzu ter bas, za katerega prav tako skrbita Herring in Knox in nanizata nekaj nepozabnih linij, ki se jih ne bi sramoval niti DiGiorgio (sploh pri tem prednjači inštrumentalni rušilec a la Cosmic Sea, Siderea). Kakovost vokala bi lahko bila v primeru, da ne bi šlo za Horrendous vprašljiva, a na Anareta je podana na tako prepričljiv način, da trpeč grlen vokalni napad (zverinsko nepopustljivost si deli z van Drunenom in Lindbergom) vzljubiš že s prvim nečloveškim krikom v The Nihilist.

Kljub temu, da Anareto sestavljajo relativno dolgi komadi pa album mine v trenutku in ti obenem vsakič znova odkriva svoje mnoge bogate plasti in skrivnostne tančice. Med drugim tudi razmišljujoča besedila, ki se izvrstno skladajo z glasbo. Izjemno topla, organska in naravna produkcija je zgolj še en velik plus v podobi albuma, ki je naravnost to, kar v sebi nosi njegov naslov – astrološki pojem, ki pomeni planet uničevalec.

Anareta je prinesla nekaj kar v death metalu manjka skoraj kot vode v puščavi – inovativnost in svežino – Horrendous pa niso bend, ki bi ga lahko povzeli le kot bedno vsoto različnih vplivov bendov iz preteklosti. Anareta je album s spoštljivim pogledom na preteklost, a z globoko urezano samosvojo potjo, ki pelje izključno navzgor in v prihodnost. Album leta dame in gospodje!

Zasedba

Jamie Knox – bobni
Damian Herring – kitara, bas, vokal
Matt Knox – kitara, bas, vokal

Produkcija

Horrendous

Seznam skladb

1. The Nihilist
2. Ozymandias
3. Siderea
4. Polaris
5. Acolytes
6. Sum of All Failures
7. Stillborn Gods
8. The Solipsist (Mirrors Gaze)

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki