Andrej Trobentar: Dar

0 21

“Neprikrito, iskreno in srčno. Vsebinsko bogat in čuteče globoko izpovedni »dar« umetnosti v pravem pomenu besede, ki osi metaforično masko porogljive zbadljivosti, pod njimi pa se skriva sporočilna moč, ki vas bo z iskrenostjo stresla in spodmaknila tla pod nogami!”

Založba: Celinka
Leto izida: 2014
Produkcija: Boris Romih
Dolžina albuma: 45.28 min
Žanr: Singer / Songwritter


Prevaljena umetniška pot Andreja Trobentarja ni od muh. Mož velja za pravo legendo. Sicer izklesani akademski slikar je soustvarjal pomemben del slovenske glasbene scene, še v časih, ko je bila adventivna srž njenega raziskovalnega pionirstva, močno iskano tržno blago v glasbenem poslu in je bila ustvarjalnost s predznakom samoniklosti pošteno nagrajena. Časi romantike so minili davno tega. Andrej Trobentar je umetnik, ki si za svoj doprinos na slovensko glasbeno sceno zagotovo zasluži pošteno priznanje. Skozi izkazano ustvarjalno nenavadnost skupin Sedem svetlobnih let, Šest km na uro, v času torej, ko se je Andrej evolutivno levil in uveljavljal zlasti kot kantavtor, še posebno pa ob nastanku usekane eklektične rock formacije NLP (Na lepem prijazni), je Trobentar s svojim edinstvenim teatrom neslutene vokalne karizme, pa tudi z izredno sporočilno vrednostjo nabrušenega in v mojstrsko metaforo ovitega poetičnega pridigarstva, ustvaril posebno zgodbo v našem slovenskem glasbenem prostoru ter ga bogato razgibal. V tujini bi si s takšnimi ustvarjalnimi pred-dispozicijami v sedemdesetih lahko služil kruh pri zasedbah polnih avantgardnih nastavkov tipa britanskih glasbenih provokatorjev Gong, Henry Cow, Soft Machine, Comus ali Maching Mole.

Zanimivo je to, da  so se NLP, kasneje kar dvakrat reaktivirali. Najprej leta 2005, ko je bend izdal pod imenom Na lepem prijazni Mutant album »Potaplja se raj«, nato pa še leta 2013, ko zasedba znova pod imenom Na lepem prijazni  izdala še album »Tudi če se vrnemo nazaj«. Čeprav je trenutna aktivnost zasedbe Na lepem prijazni aktivna vsaj »na papirju«, je Trobentar očitno znova začutil, da ga delovanje v formi skupine artistično omejuje, zato si je za nove ideje poiskal ustvarjalni milje, ki mu dopušča popolno svobodo za realizacijo taistih idej. Rodil se  je torej čisti kantavtorski album »Dar«.

Album »Dar« je Andrejeva osebno izpovedna zgodba, obenem pa perfekten dokument, ki bolje ne bi mogel poosebljati Trobentarjeve glasbene filozofije in njegove ustvarjalne globine. Preteklosti, sedanjosti in nenazadnje prihodnosti. Poseduje njegovo (tradicionalno) nebrzdano naklonjenost poljudnemu »glasbenemu ekscesu«, recimo raje naklonjenost ekscentričnosti glasbenega eksperimenta, kar ga v ustvarjalnem smislu vselej rahlo odmika od jasnih žanrskih predalov.

Plodoviti umetnik je nanizal na albumu »Dar« kar 15. glasbenih točk. V vsega 45. minutah glasbe. Že samo iz te »mimobežne« faktografske opazke je razvidno, da igra na tem izdelku sporočilnost poezije dominanto vlogo. Ob tem pa nikakor ne gre zanemarjati dejstva izčrpne idejne  glasbeno aranžerske razgibanosti samih točk. Četudi aranžersko gole in organsko zveneče, lovijo nekatere skladbe smiselno izrazne nastavke z likom in delom skupine Na lepem prijazni, prav tako pa se skozi njih razgalja vez Trobentarjeve elementarne glasbene percepcije, z deli zasedb Begnagrad, kot tudi Buldožer. Z obema skupinama je Trobentar skozi svojo kariero sicer povezan.  Takšni trenutki albuma učinkujejo sicer »iz ozadja«, ob tem pa pomembno kontrastirajo in magnificirajo vsebino dane sporočilnosti vživeto razgibanega vokalnega kameleonstva Andreja Trobentarja, ki se izkaže na albumu tudi, kot zelo dober kitarist. Takšnih trenutkov albuma je nekaj, v njih pa je v blagih niansah ujeta tudi etiketa psihadeličnosti. Takšna je proti koncu skladba Misel, pa tudi ena najbolj lucidnih skladb albuma Lovec, ali naprej bluesovska Gosta je hosta, ki bi lahko delala družbi kakšni izmed Jethro Tull skladb njihovih prvih treh studijskih izdelkov, v zameno orglic za flavto. V to kategorijo sodi tudi Soldat, kjer opravi pomembno funkcijo ob bridko obsojajočem vokalu Andreja Trobentarja, razgibana bas linija. V instrumentalnih pasažah se razmahne ritem sekcija, medtem ko dela Trobentarjevem vokalu lahko silno kompatibilno družbo v poglabljanju občutij, tudi saksofon (Lovec, Soldat).

Album žgečkljivo odpira lagodna Stisnem te k sebi, ki hipoma postavi v center Trobentarjev »vokalni teater«. Lagodno šegava otvoritev albuma z dodatkom country folk in bluesovske zabele melosa  Cinična Val za valom obrne razpoloženje na glavo, zafrkljiva nota pa bi bila lahko posvečena piratom blejskega jezera, ki nesrečo naskakujejo blejski otok.  S skladbo Sava, ki nosi rockovski fiksir z dodanimi ornamenti električne kitare, pridobiva pridiga izdelka »zeleni jezik«. Kar nekaj skladb v nadaljevanju albuma opozarja na veliko ekološko ozaveščenost Andreja Trobentarja, na njegovo prepletenost in povezanost z naravo in planetom Zemlja. Gre za možakarja, ki ve kaj je to ljubezen. Trobentar kar nekajkrat neprikrito obračuna z zablodami človeške grabežljivosti in lakomnosti, ki hromijo zdravo funkcioniranje (zaenkrat še upajmo, da) modrega planeta. Kako izpovedno izrazen in močan je karizmatični Trobentarjev vokal poudarjajo štiri »a capella« izvedbe, kjer možakar spretno izkorišča svoj dar velikega vokalnega kameleonstva in z njim posebej dramatično podaja sporočilnost poezije! Takšne so Breza, Lev, Košana (h kateri bi se brez težav lahko priključil gospelovski zbor zibajočih se temnopoltih babušk) in zaključni Med nebom in zemljo.

Trobentar je na albumu »Dar« spakljivi cinik, v ta cinizem pa je zapakirana avtorjeva bolečina, ki jo izpoveduje poetično jedro mojstrsko ubranih metafor. Ob »maski« porogljive zafrkljivosti, pa nosi album tudi trenutke velike rahločutnost, ki se izdatno dotaknejo v skladbi Mravlje. V njej je poezija skozi melos slovenskega ljudskega rekla mojstrsko magnificirana z dodatnimi godalnimi aranžmaji, zato dosega ta skladba tudi učinek posebnega spokoja in miline. Izdelana kantavtorska karizma, ki kreira s svojo podoživetostjo svojevrstno izpovedno avanturo albuma »Dar«, preprosto zapelje in očara.

Album, ki ga je Trobentar kot umetnik potreboval za izpoved aktualnega stanja njegovega duha in čutov. Neprikrito, iskreno in srčno. Vsebinsko bogat in čuteče globoko izpovedni »dar« umetnosti v pravem pomenu besede, ki osi metaforično masko porogljive zbadljivosti, pod njimi pa se skriva sporočilna moč, ki vas bo z iskrenostjo stresla in spodmaknila tla pod nogami!

Minorna opazka, ki ni mnogo povezana z glasbo, ako sploh, pa vseeno. Notranjost knjižice je na sredini opremljena s fotografijo jezerske obraščenosti. Povsod zelenje in deviškost neskaljene jezerske modrine. Z leve strani fotografije pa zbodejo v oči stebla s suličastimi listi tujerodne invazivne vrste rastline žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), ki v polnem razcvetu zraste nad dva metra  v višino. Nemara ste kje ob kakšni reki ali potoku poleti zasledili neprehodne »plantaže« visokih steblik z vijoličnih socvetij, ki ob dotiku »eksplodirajo«? Neocarinjen uvoz iz Himalaje. Pa vendar z namenom.

avtor: Aleš Podbrežnik
ocena: 9.5 / 10

Seznam skladb:
1. Stisnem te k sebi
2. Val za valom
3. Sava
4. Pred tvojimi jasami
5. Breza
6. Prebujena
7. Lev
8. Zlati meč
9. Lovec
10. Gosta je hosta
11. Košana
12. Soldat
13. Misel
14. Mravlja
15. Med nebom in zemljo

Glasbeniki:
Andrej Trobentar – vokal, akustična kitara, orglice
Nino De Gleria – bas kitara, kontrabas, “fretless” bas kitara, kalimba, električna kitara, akustična kitara
Jelena Ždrale – violina, viola
Vlado Špindler – harmonika
Bogo Šečnikar – klarinet, bariton saksofon  
Boris Romih – akustična kitara, električna kitara, tolkala, vzorčenje
Jani Tutta – bobni
Aleš Rendla – bobni


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X