Annihilator z graškim koncertom “norih za nore” (2019)

0 633

“Annihilator ostajajo nora koncertna thrash metal institucija stare šole! Jeff Waters je v Grazu s svojo ekipo znova dokazal, da ostaja senzacionalni kitarski genij in čarovnik! Koncert norih za nore. Kot to narekuje naziva aktualne turneje.”

Lokacija: Graz / Explosiv / Avstrija
Datum: sobota, 09.11.2019


Annihilator. Saj veste. Ena najbolj »privlačnih« kanadskih thrash metal zasedb. Da, dobesedno privlačnih. Kanada je od nekdaj slovela po tem, da so glasbene skupine s tistega konca severne Amerike, večkrat velike glasbene posebnice. Govorimo nasploh o žanrskem razslojevanju. Kar se starih časov thrash metala tiče in njegove velike popularizacje skozi osemdeseta pa tudi devetdeseta, tudi na krilih drugega thrash metal vala, so izjemni kitarski čarodej Jeff Waters in njegovi Annihilator v drugi polovici osemdesetih s svojim prvencem »Alice In Hell« odstrli še nekatere vpoglede do fenomena thrash metala, kot nihče pred njimi. Zato jih danes marsikdo citira za velik navdih!

No Annihlator so doživeli skozi kariero vzpone in padce, preko 30. članov se je izmenjalo, ob konstantni karizmi ultimativnega poglavarja skupine, njenega edinega nezamenljivega člana, kitarista Jeffa Watersa.  Nedavno tega, pred štirimi leti, je znova popolnoma »razdrl« zasedbo, jo povsem transformiral in Annihilator so se tako iz kvinteta znova zmanjšali v kvartet, pri čemer je ta sijajni kitarist znova prevzel funkcijo vodilnega vokalista, kar se torej ni zgodilo prvič v karieri skupine. Tako je leta 2017 izšel album »For the Demented«. Skupno že šestnajsti studijski izdelek, pa je s svojo koncertno predstavitvijo zamujal za debelo leto. V lanskem septembru je Waters naznanil da so Annihilator dolžni prestaviti turnejo za eno leto.  Zakaj? Glavni vzrok je bila selitev Jeffa Watersa v Veliko Britanijo in birokratske težave pri izdaji novega potnega lista. Obenem je mož v tem času ustvaril nov snemalni studio (od nekdaj imenovan) Watersound, lociran v kraju Durham. Še nekaj se je zgodilo in to nas je vse prizadelo. Smrt originalnega pevca Randyja Rampagea v lanskem letu, s katerim je imel Jeff načrt, da ga vzame s seboj na turnejo, saj je ob trideseti obletnici izdaje tega albuma, imel namen sestaviti repertoar s poudarkom na tem albumu. Vse to se torej ni zgodilo. Kar pa se je in se dogaja, pa je to, da Jeff medtem že snema naslednik albuma »For The Demented«. Znana sta njegov datum izida (24.01.2020) in naslov »Ballistic, Sadistic«.

Gremo torej v graški Explosiv! Ob osmi uri so že igrali na odru mladci Archer Nation, varovanci Megadeth basista Davida Elefsona in njegove založbe EMP Label Group. Trio, doma iz kraja Santa Cruz (Los Angeles, Kalifornija), ki je v tričetrt ure natrosil malho metalskega revitalizma, v katerem so bolščale zlasti pogrete cvetke prvin stare šole Megadeth, tudi Metallicae, in pa seveda celo momenti, ki bi lahko bili zabavni poznavalcem N.W.O.B.H.M. gibanja. Vsekakor popolni revival bend. Dylan Rose (vokal, ktara), DavidDe Silva (bas kitara in Keyhan Moini (bobni), je predstavljal novi studijski izdelek, ki je izšel v letošnjem februarju z naslovom »Beneath The Dream«. Energije triu ne manjka. Dylan je večkrat prehajal iz zahtevnih solaž in prehodnih okraskov ekstremno hitro do mikrofona. To preklapljanje med obema funkcijama je zelo zahtevna, vendar pa mladenič odlično rokuje. Vsekakor se je skozi minutažo poznalo, da koncentracija nekoliko popušča, saj je nekajkrat pozabil izpostaviti avtoritativnost in intenzivnost na vokalni funkciji, medtem ko ne gre oponirati njegovi tehnični kitarski izpiljenost ter veliki agilnosti. Bend je udaren, eksploziven, dobro ubran, koherenten  ter odrsko naoljen! Silno angažiran in kot povedano. Ne odkriva sicer tople vode, pač pa trka na duše retronostalgikov! Vneto in z vehemenco. Lep uvod torej.

Annihilator so seveda opremili oder s kuliso aktualnega albuma. Oder je preplavila megla, kup rdeče svetlobe, stroboskopov, ki so sekali v hrbtišče kvarteta. Lep obisk, gotovo kakih 400 obiskovalcev, pretežno možakarjev, ki lomastijo proti Abrahamu, ali pa so ga presegli, pri čemer seveda ni manjkalo tudi mlajših nadobudnežev in celo opazno število deklet. Odlična energija in prav neverjetno je kako publika ni pozabila na skupino, kar se je odražalo zlasti pri njenem sodelovanju s skupino, vselej kadar se je ta lotila izvedbe kakšne od klasik.

Ob Jeffu Watersu zapolnjujejo aktualni Annihilator kvartet še kitarist Aaron Homma, pa basist Rich Hinks ter italijanski bobnar Fabio Alessandrini. Jeff je uvodoma poudaril, da nastopa prehlajen in da bo kljub temu skušal dati vse od sebe. Poznavalci vedo povedati, da to ne spremeni dosti dejstva. Jeff namreč ni nikdar slovel v vlogi vokalista. Seveda se da v studiu marsikaj dobro zamaskirati, a koncert je koncert. Tu ni skrivalnic. Vseeno je bend ubil. Dejansko drugače ni šlo. Preprosto, zaradi izvrstne set liste na kateri nas je čakalo kar nekaj izjemno lepih in sladkih presenečenj.

Jeff je priredil situacijo. V vokalnem oziru. Dobro je zbalansiral set listo, da je »vokalno« preživel! Odlično se je znašel. Uvod je odprla nekoliko presenetljivo skladba Betrayed, iz albuma »Annihilator« (2010). V začetnem delu je bilo treba nekoliko uravnovesiti instrumente (zlasti kitare na slišno razločnost), a je to hitro uspelo tehnikom in zvok je bil skozi koncert odličen. Betrayed se je prelil (pričakovano) v prvo klasiko. King Of the Kill in ljudem se je prvikrat resno snelo. Pravzaprav je bend obredel vse ere delovanja (le do “Joe Comeau ere” je ostal ravnodušen). Za dve točki novega albuma, se pravi One To Kill (v začetnem delu) in Twisted Lobotomy (v drugi polovici), je oživel tudi aktualni in novi album »For the Demented«, na katerega pa Jeff počasi že pozablja. To se je izkazalo zlasti v enem od Jeffovih nagovorov, ko je napovedal izid novega albuma in mimogrede za aktualni “For The Demented” dodal: “….which was pretty good…”.

Jeff je premore med skladbami večkrat izkoriščal za pripovedovanje zanimivih zgodb, prav tako pa je razlagal ozadja nastanka posameznih skladb.  Tako je povedal med drugim, da napoči drugo leto 30. let od izdaje albuma »Never Neverland« in da skupina zato namerno na tej turneji ne igra s tega albuma več kot eno skladbo. Gre za kultno Phantasmagoria, ki vselej dostavi na sleherni Annihilator koncert svojevrstni vrhunec. Jeff je za to skladbo dejal, da jo morajo obdržati v set listi ,ker je to skladba z omenjenega albuma, ki je bila prav vsem članom, ki so kdaj koli igrali v Annihilator, njihova najljubša »Never Neverland« skladba. Ni pa pozabil dodati, da bodo na prihodnji turneji torej izvajali Annihhilator v celoti album »Never Neverland« in da ima za to namen privabiti k sodelovanju originalnega pevca, s tega albuma Coburna Pharra. To bi bila uresničitev vseh najbolj mokrih sanj slehernega Annihilator fena.

Vsekakor pa smo še vedno torej v Grazu. Nova Psycho Ward je v tolažbo za vse, ki s(m)o tega večera pogrešali še kaj več iz albuma »Never Neverland«, torej po razlagi Jeffa nekakšen obliž na rano. Po Jeffovih besedah sledi ta kompozicija v navdihu kitarski frazi »Never Neverland« klasike Stonewall. In prav res. Psycho Ward je resno usekala z vso intenziteto, kot jo razvija sicer karizma Watersove klasične šole thrash metala. Kakorkoli, pa se je tu skupini primeril edini spodrsljaj. Nekje do refrena je šlo vse v redu, potem pa je Jeff ustavil skladbo. Ozrl se je na desno in pogledal Richa: »Rich? Ali poznaš besedilo te skladbe?«. Basist je namreč prezgodaj krenil v refren. Jeff je obrazložil, da je komad nov in da ga še niso dobro uigrali med seboj, potem pa je dal znak Fabiu in bend je udaril komad znova. To pot brez zapletov.

Torej od Jeffa ne gre pričakovati vokalnih čudežev. Zato je večkrat rad prepuščal petje refrenov v klasikah publiki. Tako kot vedno, tudi v Set the World On Fire, pa »Refresh the Demon« presenečenju Ultraparanoia, kot tudi nič manjšim »Remains« presenečenjem Tricks And Traps. Publika mu je v refrenih držala izvrstno podporo. Jeff je tega večera res delil bonbončke. Izjemno je namreč godila popestritev set liste z vrhunskim klasičnim instrumentalom Schizos (Are Never Alone) Part I & II, v kateri je vražji kitarist razkazal enkrat več vse svoje mojstrstvo. Obvezno je treba omeniti še eno abstolutno presenečenje. Integracijo še ene »Set The World On Fire« klasike. Bila je Night Jumps Queen, za katero je Jeff upravičeno zahteval sodelovanje publike! In ga dobil.  

Jeff ni pozabi na posvetilo preminulemu Randy Rampageu. Kar nekaj zgodb je povedal o Randyju. Obvezni dodatek je v celoti pripadel kultnemu prvencu »Alice In Hell« in izvedbi treh klasik tega albuma. Najprej so se Annihilator, po Jeffovih besedah, lotili edinih dveh točk, ki sta s tega albuma bili Rampageu sploh všeč! Prva je bila, dame in gospodje, Burns Like A Buzzsaw Blade. Noro! Skladba, ki so jo Annihilator na svojih koncertih po letu 1991 silno redko izvajali, v kolikor sploh. Temu je sledila še W.T.Y.D. (Welcome To Your Death). Še en absolutni kroše! Manjkal bi samo še Human Insecticide, pa bi bila mera polna. No za konec pa? Jeff: »Sedaj pa seveda komad, ki ga moramo igrati, čeprav ga Randy sploh ni maral.« Sledil je seveda tisti znameniti akustični uvod (Crystal Ann), potem pa skok v znameniti »psiho triler« in briljantno klasiko Alison Hell, s katero so Annihilator sklenili ta izvrstni koncert v graškem Explosivu!

Kaj poreči. Jeff ostaja izjemen. Annihilator absolutna koncertna poslastica. Sploh ko ti sestavijo takšno set listo. Jeff ostaja pri svojih 53. letih izredno vitalen. Na odru deluje še vedno najbolj nor in utrgan med vsemi navkljub temu, da bi svojim Annihilator kompanjonom lahko bil po letih tudi oče (26. letnemu Fabiu na bobnih zagotovo). Jeffu ne primanjkuje energije. Ostaja izjemen, edinstveni in v tem oziru neulovljiv kitarist, ki daje tudi v letu 2019 na odru svoj absolutni maksimum. Stoprocento je osredotočen na vse kar se dogaja okrog njega in tako velik poveljnik, ki mu ne uide prav nič. Kitarski čarodej. Vsekakor se je čutilo na vokalu, da zadeve sicer ne funkcionirajo vselej optimalno, a kot povedano, Jeff to dobro balansira. Z več premori, ko je bend med komadi skočil za nekaj sekund v zakulisje, pa tudi s premori, kjer si je vzel čas za več nagovorov publiki.

Dejansko bi bilo bolje če bi imel Jeff ob sebi znova pevca. To ni nobeno novo odkritje, to je pač dejstvo. Sicer ne nujno, je pa zaželeno. Obe skladbi, ki jih je skupina doslej že predstavila s prihajajočega novega albuma »Balistic, Sadistic« zvenita starošolsko Annhilatorsko in zategadelj obetata veliko! Bodrilna novica! Večer se je kar prehitro sklenil. A osaja v uteho napoved novega albuma in kot je povedal Jeff, »Never Neverland« turneje! Torej bodo Annihilator kmalu znova na odrih! Še sklepna misel! V Grazu smo doživeli torej odlično predstavo legendarne skupine z izjemnim Watersom na čelu, ki mu dinamita, velike karizmatičnosti ter vražje kipeče energičnosti nikakor ne primanjkuje! Mož ne ugaša. Prav nasprotno. Ostaja zagrizen in v vsem predan. Zato vemo, da sta pred Annihilator še dolga pot ter svetla prihodnost.  

avtor: Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik


ANNIHILATOR:
1. Betrayed
2. King of the Kill
3. No Way Out
4. One to Kill
5. Set the World on Fire
6. Ultraparanoia
7. The Trend
8. Schizos (Are Never Alone) Parts I & II
9. Drum Solo
10. Knight Jumps Queen
11. Twisted Lobotomy
12. Psycho Ward
13. Tricks And Traps
14. Phantasmagoria
—dodatek—
15. Burns Like a Buzzsaw Blade
16. W.T.Y.D.
17. Alison Hell

ARCHER NATION:
1. Not My Own
2. Shackled
3. Acedia
4. Hell in a Handbag
5. Day That Never Came
6. Division
7. Severed
8. I Am the Dawn


Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki
X