Izvajalec: Arcade Fire
Založba: Merge Records
Izid: 13.10.2013
Trajanje: 85:10
Ocena: 3.5/5
Arcade Fire napadajo vse indie oboževalce s svojo novo dvojno izdajo plošče Reflektor, sad medsebojnega delovanja s producentom Jamesom Murphyjem (LCD Soundsystem). Ploščo so marketinško dodobra oglaševali širšemu občinstvu pred uradno izdajo; s svojimi “incognito” nastopi pod imenom The Reflektors so dražili in žgečkali domišljijo svojih privržencev. The Suburbs in Neon Bible, oba komercialno in artistično izjemna dosežka na indie sceni, še vedno nosita žig dobre zvočne slike in aranžiranja; v zasedbi z več kot deset člani je to, verjemite, zahtevna naloga. Kako se torej obnese v predvajalniku plod treh let studijskega ustvarjanja?
Istoimenska skladba nam odpre pot v prvo ploščo dvojne izdaje Reflektorja, in že kar takoj zleze pod kožo.Skladba iz začetnega kaosa loopov, ki sestavljajo tudi večino teksture nadaljnega materiala, razvije z zelo odsekanim prehodom v plesni disco ritem z občasnimi spastičnimi poudarki. Tako skladba pridobi že na začetku zagon in podlago na kateri zasedba pozneje razvija harmonične vstavke. Ta zvočna večslojnost se konstantno razvija, od začetne minimalistične točke skladbe pa vse do vrha po drugem refrenu, v kateremu si zasedba da duška in pesem odpre na popolnoma nov način. Prej temačnejša disco podlaga se začne obračati in gnesti kot kos plastelina v harmonično bogato celoto. Odmevi na Butlerjevem vokalu pri skoraj mantričnemu ponavljanju just a Reflektor dodajo ravno pravo količino zmede, ki k melodičnemu vrhuncu razvoja začetnih tem. Žal zasedba po vrhuncu vije skladbo v nedogled. Dodajanje aranžmajski dodatkov in melodičnih vstavkov je še nekoliko zanimivo po vrhuncu, ampak na določeni točki gredo stvari samo še navzdol. Prisiljeno podaljševanje podlage in konstanto ponavljanje lahko v nekaterih primerih pomaga pri ustvarjanju zvočne atmosfere; če je podlaga ponavljajoča in monotona (seveda ne slabšalno) aranžmajski dodatki kot npr. kratke klavirske melodije prepunktirajo podlago in podražijo pozornost poslušalca. Arcade Fire pa svoje podaljševanje jemljejo preveč resno in nalagajo vse več elementov, tako da na koncu skladba izgubi svoj pravi udarec, postane popolnoma anti-klimatična. Tale anti-klimatična bolezen pesti Arcade Fire skozi celotno ploščo, praktično brez izjem.
We Exist se odpre podobno kot Reflektor; odsekana ritmična podlaga s sintetizirano basovsko linijo in občasnimi kitarskimi vstavki (na poudarkih bobnov). Vokalna linija, katero tvorita Butler in Chassagne, meji že na klišejsko, slišano in obdelano že večkrat v raznoraznih Disco in Indie ploščah (še posebno v ploščah Arcade Fire). Celota “groova”, teče skladno (in ritmično in melodično), a se jo je moč hitro naveličati. V kombinaciji s prej omenjeno “boleznijo” Arcade Fire se take linije kombinirajo v gmoto na sedem minut razpotegnjenih skladb. We Exist na prvi od dveh plošč tako daje občutek nadaljevanja Reflektor, brez pretiranega razvoja podlag in besedila. Tekstopistvo, tako pri Reflektorju kot pri We Exist je minimalistično in zmedeno; They’re walking around, head full of sound, acting like we don’t exist, definitivno plus točke za kompaktnost in direktnost besedila. Svetel kontrast anti-klimatičnosti aranžmajev so besedila, ki nosijo skrite pomene spojene z vsakdanjimi trenutki. Arcade Fire še posebno pri We Exist razvijajo tekstopistov na tankočuten način, pripovedujoč zgodbo zmedenega homoseksualnega otroka. Tematike se razvijajo podobno počasi kot aranžmaji, vendar nosijo v sebi katarzičnost tistega zadnjega diha glasu na posnetkih, katerega glasba v več primerih ne uspe pričarati.
Izjema je skladba Flashbulb Eyes, ki ne sledi logiki podaljševanja in svoje pove pod prej “postavljeno” mejo desetih minut. Zvočno bolj natrpan del plošče se po prvih dveh skladbah pojavi kot (efektno) agresivnejša verzija kakega spaghetti western riffa ki se je mimogrede spoprijateljil z vesoljskim plovilom iz oddaljene galaksije in reže linije Reflektorja in We Exist. A vseeno; spet primanjkuje tisti ščepec nečesa, ki bi primerno obarval skladbe in pritegnil poslušalca v Butlerjevo interpretacijo. Podobno neodločeni in anemični rifi ter strukture poganjajo po plošči, kot npr. Normal Person, You Already Know, ter zaključek prve plošče Joan of Arc; še prevečkrat slišani rifi (stilsko nežnejše verzije riffov s prejšnjih plošč Arcade Fire), melodično dolgočasne vokalne linije ter prisiljeno dodajanje aranžmajskih elementov (klavirske melodije, ritmični dodatki, dodatne vokalne linije, itd.). Here Comes the Night Time se zažene z energičnim ritmom, kitarsko linijo ki tuli kot sirena; super, končno nekaj hitrejšega in direktnejšega. Žal po nekaj sekundah se spet celotna struktura zaustavi na komaj plazečo-se hitrost, ter nadaljuje svojo pot v polovičnem tempu. Spevna, ampak ta patološka potreba po ustvarjanju atmosfere konstatno zavira razvoj plošče. V določenih primerih se principi dodajanja slojev na “zloopanje” osnove in melodije obnesejo (npr. Nine Inch Nails-The Slip), v primeru “Reflektorja” pa zgolj dodajajo minutažo na plošči, saj bi v nasprotnem primeru komaj zneslo za krajši E.P.
Zasedba
Win Butler – glavni glas, ritem kitara, električni bas, klavir, sintesajzer in mandolina
Regine Chassagne – klavir, akordeon, sintesajzer, ksilofon, hurdy gurdy, bobni, piščali, glavni in spremljevalni glas
Richard Reed Parry – električni bas, kontrabas, ritem kitara, solo kitara, klavir, sintesajzer, marimba, akordeon, celest, bobni, spremljevalni glas in tolkala
Tim Kingsbury – ritem kitara, električni bas, kontrabas, klavir, sintesajzer in spremljevalni glas
Will Butler – ritem kitara, električni bas, kontrabas, sintesajzer, sitar, trombon, klarinet, lesene piščali, glockenspiel, zvočna žaga, omnikord, koncertina, spremljevalni glas, tolkala in gadulka
Jeremy Gara – bobni, ritem kitara, klavir, sintesajzer in tolkala
GOSTUJOČI GLASBENIKIi:
Sarah Neufeld, Owen Pallett, Marika Anthony-Shaw, FILMharmonic Orchestra Prague, Colin Stetson, Stuart Bogie, Willison Duprate, Verrieux Zile, Baptiste Jean Nazaire, Wilkenson Magloire, Dieuveut Marc Thelus, Joey Lavoie, Rob Gill, Kid Koala, David Bowie, Jonathan Ross in drugi.
Produkcija
James Murphy
Seznam skladb
Reflektor (Plošča 1):
1. Reflektor
2. We Exist
3. Flashbulb Eyes
4. Here Comes the Night Time
5. Normal Person
6. You Already Know
7. Joan of Arc
